Trgovine brez prodajalcev: Avstrijci in Hrvati preizkušajo, kaj pa pri nas?
Ena manjših avstrijskih trgovskih verig problem pomanjkanja delovne sile gasi z avtomatizacijo trgovin, v katerih del dneva ni prodajalcev. Hrvaški Konzum je v Zagrebu lani odprl trgovino, ki cel dan obratuje brez osebja. Kako je to videti v praksi in ali kaj podobnega načrtujejo tudi naši živilski trgovci?
Nemška zvezna dežela Hessen je avgusta spremenila zakonodajo na področju nedeljskega zaprtja trgovin in med izjeme dodala popolnoma avtomatizirane trgovine.
Ne le nedeljsko zaprtje trgovin, ta tip trgovin lahko omili tudi problem pomanjkanja delovne sile in kljub visoki začetni naložbi na dolgi rok izboljša ekonomiko, predvsem pri malih podeželskih trgovinah.
Tu poudarimo, da tudi avtomatizirana trgovina ne more delovati popolnoma brez delovne sile, saj mora nekdo polniti zaloge, čistiti … Je pa potreba po delovni sili precej manjša.
Prvi primeri v Avstriji in na Hrvaškem
Koncept trgovine, kjer za nakup ne potrebujete prodajalca ali blagajnika, je v praksi že prisoten v sosednji Avstriji. Trgovec v švicarski lasti Nah & Frisch, ki ima okoli 400 trgovin po Avstriji, je v času, ko primanjkuje delovne sile in so številne živilske trgovine pri severnih sosedih prisiljene skrajšati delovni čas, uvedel koncept hibridne trgovine.
Na primer, v trgovini v avstrijskem mestu Gaflenz občani del dneva kupujejo v klasični trgovini, v popoldanskih, večernih urah in ob nedeljskih dopoldnevih, ko je obiskanost praviloma manjša, pa se spremeni v samostojno trgovino brez osebja.
Trenutno 22 njihovih trgovin del dneva obratuje brez osebja, do konca leta pa bi se število lahko povečalo na 50, piše avstrijski Der Standard. V popolnoma avtomatizirani trgovini je na voljo raznolik nabor živilskih izdelkov, varnostni nadzor prek kamer, kupec pa plačilo izvede na samopostrežni blagajni. V trgovini med delovnim časom torej ni prodajalca.
Trgovine odprte dlje
Samopostrežne trgovine naj bi podaljšale obratovalni čas. Vodja avstrijskega Nah & Frisch Hannes Wuchterl ugotavlja, da so v Avstriji trgovci na drobno v povprečju odprti 55 ur na teden. Mnogi ob sobotah popoldne ne morejo zagotoviti delovne sile, kombinacija s samopostrežno trgovino pa jim omogoča, da so odprti skoraj vseh 72 ur dovoljenega odpiralnega časa, ki velja za večino Avstrije.
Eden od prvih pomislekov, ki se porajajo, je tveganje za kraje in poškodbe inventarja, a kot je za Der Standard dejal vodja avstrijskega Nah & Frisch Hannes Wuchterl, so dosedanje izkušnje pokazale, da je število tatvin v samopostrežnih trgovinah celo manjše kot v klasičnih.
Mercatorjev ‘brat’ s trgovino brez prodajalcev
Hrvaški Konzum, ki je tako kot Mercator v lasti Fortenove, je lani odprl prvo popolnoma avtomatizirano trgovino v Zagrebu. Koncept so poimenovali Konzum Smart. Potrošniki v trgovino vstopijo s skeniranjem QR kode v aplikaciji Konzuma, v katero vnesejo tudi podatke o svoji plačilni kartici.
Ko nabirajo izdelke v trgovini, se samodejno polni tudi spletna nakupovalna košarica, ob izhodu pa opravi obračun in izvede kartično plačilo. Kupec račun prejme v aplikacijo ali prek elektronske pošte.
Aprila letos so v podjetju za hrvaški Lider media povedali, da kupci v tej trgovini v povprečju kupijo manj izdelkov, tudi povprečen znesek na računu je manjši kot v klasični trgovini. V prvih sedmih mesecih po odprtju so se najbolje prodajali pekovski izdelki, sadje, pijače. V Konzumu so dejali še, da je ta koncept prihodnost maloprodaje, a da terja tudi velika vlaganja.
Enak princip avtomatizirane maloprodaje že nekaj časa preizkuša Amazon, ki je že leta 2016 odprl prvo avtomatizirano trgovino Amazon Go.
Naši trgovci zadržani
V Sloveniji ima veliko živilskih trgovin samopostrežne blagajne; v Decathlonu imajo na primer take, da ni treba skenirati kod na izdelkih, temveč kupec izdelke iz košarice preloži v posebno škatlo na blagajni in plača.
Koncept pametnih trgovin pa pri nas še ni razširjen. V Tušu in Sparu pravijo, da popolnoma avtomatiziranih enot ne načrtujejo, podobno tudi v Lidlu, kjer pravijo, da obstoječ format trgovin ohranjajo zaradi preferenc kupcev.
V Mercatorju edini povedo, da so v tej smeri že razmišljali. “Koncept tovrstne trgovine smo pripravili že nekaj časa nazaj, ena od ‘spodbud’ je bila tudi korona kriza,” so navedli v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija. Kot ugotavljajo, je po svetu že več primerov podobnih trgovin, tehnologija pa daje tudi rešitve za kraje ter starostne omejitve za prodajo alkohola in tobaka. Kakšni so njihovi nadaljnji načrti, pa ne izdajo. “Podrobnosti naših razvojnih rešitev vam žal ne moremo razkrivati,” pravijo.
Dopolnilo, ne alternativa
Pri Trgovinski zbornici v avtomatiziranih prodajalnah vidijo potencial, saj je za kupca danes pomembna hitrost nakupovanja. A ocenjujejo, da take prodajalne ne bi nadomestile fizičnih, saj ostaja stik med kupcem in prodajalcem pomembna vrednota pri nakupovanju. Prav tako ocenjujejo to, da bo pri uvedbi avtomatiziranih trgovin pomembna pripravljenost trgovca na hitro reševanje morebitnih tehničnih zapletov ter podporo kupcem, še posebej tistim, ki niso vešči novih tehnologij.
Dodajajo, da je avtomatizirana prodajalna zagotovo zanimiva z ekonomskega vidika zaradi
nižjih stroškov poslovanja. “Stroški dela danes namreč predstavljajo kar dve tretjini obratovalnih stroškov posamezne prodajne enote. Te bi lahko ponovno obratovale tudi ob nedeljah in praznikih, s čimer bi se zmanjšal obseg odliva kupne moči v tujino,” menijo pri zbornici.
Bližje kupcu
Thomas Stäb, vodja nemške verige malih trgovin Teo, je za Bloomberg povedal, da so avtomatizirane trgovine poleg nižjega stroška dela in večjega prihodka, ker lahko obratuje tudi v nedeljo, pomembne za ohranjanje dejavnosti na podeželju.
Približno polovica nemškega podeželskega prebivalstva nima dostopa do trgovine tako, da bi se do nje prebivalci lahko sprehodili, kažejo podatki Zveznega raziskovalnega inštituta. Stäb pa je mnenja, da avtomatizirane trgovine zapolnjujejo to pomembno nišo.
“Glede na pomanjkanje kadra in to, da ljudje v trgovini ne želijo več delati, menim, da je avtomatizacija v tej panogi prihodnost,” meni tudi Aleksander Lemut, direktor Fame. Podjetje, ki ima v lasti 23 podeželskih trgovin na Primorskem ter dva trgovska centra v Vipavi in Sežani, letno ustvari 25 milijonov evrov prihodkov. Pod črto je lani ustvarilo 288 tisoč evrov čistega dobička (v 2022 pa 360 tisoč evrov).
Sami se koncepta avtomatiziranih trgovin še ne lotevajo. Kot pravi Lemut, trgovci v tem delu države še posebej čutijo odliv kupcev v Italijo, tudi zaradi nedeljskega zaprtja trgovin. Male trgovine morajo tekmovati z velikimi, obenem pa že redno poslovanje terja velika vlaganja v tehnologijo. “V zadnjih treh letih smo vložili milijon evrov, da smo podvojili kapacitete hladilnikov in zamrzovalnikov v naših trgovinah. Vse več je namreč predpripravljene hrane, saj ljudje manj kuhajo doma,” pojasni sogovornik.
Visok začetni vložek
Tudi Wuchterl iz Nah & Frisch v pogovoru za Der Standard kot največjo oviro za hitrejši prehod na avtomatizirane trgovine navaja visoko začetno investicijo, ki se pri njih giblje med 50 in 70 tisoč evrov na lokacijo.
Kot pravi Lemut, je v Franciji država malim podeželskim trgovinam omogočila do 80 tisoč evrov pomoči za odprtje vsake nove enote in digitalizacijo, zavedajoč se, da je pomembno, da ohranjajo malo gospodarstvo na podeželju. Pri nas naj resorni ministrstvi za gospodarstvo ter kohezijo ne bi imeli posluha za podoben ukrep.
