Trgovci odgovarjajo na obtožbe zadrug: Kupujemo vedno več slovenske zelenjave

Stanje je alarmantno, ne moremo do trgovskih polic, so v sredo sporočili slovenski zadružniki, ki združujejo ponudbo zelenjave družinskih kmetij. Trgovci v Sloveniji po njihovih navedbah izdelkov ne odkupujejo niti po ceni, ki bi pokrila stroške pridelave.

Več družinskih kmetij, ki prek zadrug vstopajo v trgovine, naj bi zato razmišljalo celo o opustitvi dejavnosti, je sporočila Zadružna zveza Slovenije, kjer se sprašujejo, ali bodo slovenskemu potrošniku v prihodnje na voljo le viški zelenjave z notranjega trga EU in zelenjava iz tretjih držav.

Kaj pravijo trgovci

“V Mercatorju tovrstnih težav slovenskih proizvajalcev zelenjave ne zaznavamo,” odgovarjajo iz največjega trgovca. “Kar 82 odstotkov izdelkov je slovenskih dobaviteljev. Ta delež se od leta 2014 stalno povišuje.”

Visoke deleže sezonske slovenske zelenjave navajajo tudi v Sparu, kjer so med 13. in 26. junijem imeli v celoti slovenski krompir in zelje, 98 odstotkov slovenskih kumar, 78 odstotkov slovenskega paradižnika in 66 odstotkov slovenskih bučk. Slovenske solate kristalke – gentile je bilo 94 odstotkov. Pri tem pravijo, da bi lahko pokrili vseh sto odstotkov, a so zaradi težav z vremenom morali nekaj dokupiti v tujini.

Deleži v Sparu se sicer spremenijo na celoletni ravni, ko kupijo več kot 70.000 ton sadja in zelenjave od več kot 130 dobaviteljev. “Od tega jih je približno 80 slovenskih in 50 tujih. Pri tem je treba tudi razumeti, da se vsega sadja in zelenjave ne da pridelati lokalno. Ponudba slovenskega sadja in zelenjave narašča, trenutno je njun delež 32 odstotkov. Se pravi, da kupimo več kot 20.000 ton slovenskega sadja in zelenjave, odkupujemo pa direktno od pridelovalcev prek združenj pridelovalcev in prek kmetijskih zadrug. Spar je v letu 2023 odkupil približno 600 ton slovenskega sadja in zelenjave več kot v letu 2022 oziroma 2.400 ton več kot v letu 2019.”

Iz Spara sporočajo še, da v primeru, ko je na voljo dovolj slovenskih izdelkov, ustavijo nakupe tujih. “Od svoje strategije podpore lokalnim pridelovalcem in kmetom ne odstopamo niti v primeru višjih cen. Za zgoraj omenjene izdelke smo v povprečju plačali 20 do 30 odstotkov višje nabavne cene, kot bi plačali za tujo zelenjavo.” Ob tem sicer navajajo rezultate tržnih raziskav, da kupec vse bolj išče nizke cene za vse izdelke. Za slovensko poreklo naj bi bil pripravljen plačati le še šest odstotkov višjo ceno.

Na sodelovanje s slovenskimi dobavitelji spomnijo tudi v Mercatorju, kjer izpostavljajo večletna vlaganja v promocijo slovenskih izdelkov. Tudi oni trdijo, da sadje in zelenjavo nabavljajo v tujini samo v času, ko v Sloveniji ni sezone ali na domačem trgu ni zadostnih količin.

Da so kupci danes zelo osredotočeni na ceno izdelkov, so povedali v Tušu, ki naj bi se takšnim razmeram prilagajal. “To velja tudi za sadje in zelenjavo, ki je trenutno pri tujih dobaviteljih večinoma cenejša. Pri Tušu imamo v ponudbi tako izdelke slovenskega kot tujega porekla. Opažamo pa, da se kupci za nakup večinoma odločajo glede na ceno izdelkov.” Konkretnih deležev v celjskem trgovcu niso navedli.

Nestabilna pridelava in neprimerna infrastruktura

V trgovinah Jager je trenuten delež slovenske zelenjave več kot 70 odstotkov in naj bi se še povečeval. Konkretnih številk za medletno primerjavo niso navedli. Eden od dveh direktorjev štajerskega trgovca Boštjan Jager sicer dodaja, da je delež slovenske zelenjave močno odvisen od letine in zelo niha. “Ko je letina dobra in narava prizanesljiva, je delež slovenske zelenjave zelo visok, ko je slaba ali pa so ujme, je nižji. Kupec zahteva stalno prisotnost določenih izdelkov, in če jih v Sloveniji ni mogoče dobiti, jih moramo poiskati v tujini. Težava je predvsem, ker je v Sloveniji premalo pokritih in namakalnih površin, zato pridelava niha,” pravi.

Delež krivde za trenutne razmere pripisuje tudi državi, ki naj bi bila slabo odzivna na potrebe kmetovalcev in pridelovalcev, glede odobritve namakalnih sistemov, enostavnejše postavitve rastlinjakov in termalnih vrtin za ogrevanje, kjer je to možno.

Na pomanjkanje primerne infrastrukture za pridelavo zelenjave in sadja spomnijo tudi pri Mercatorju. V Sloveniji je pridelava tako preveč odvisna od naravnih pogojev, poudarjajo.

Lidl: ponujamo tudi odkup presežkov

Tudi iz Lidla Slovenija so sporočili, da se trudijo odkupiti čim več sadja in zelenjave lokalnih dobaviteljev. “Pri tem gremo korak dlje in ponudimo celo odkup presežkov, ki jih želimo ponuditi našim kupcem, kar je izjemnega pomena za naše dobavitelje,” so dejali, ne da bi navedli konkretne deleže.

Iz tujine pri Lidlu kupujejo le izdelke, ki jih ne morejo odkupiti lokalno, še pravijo. Pri tem poudarjajo, da morajo imeti vsi tuji in domači dobavitelji certifikat Global G.A.P., ki dobavitelje zavezuje k zmanjševanju vpliva na okolje in ohranjanju dobrobiti vseh vključenih v proces pridelave.

“Lahko pa povemo, da je kakovost tistih lokalnih dobaviteljev, s katerimi sodelujemo, na visokem nivoju, za kar smo pripravljeni plačati tudi pravično ceno, zato nimamo interesa po odkupu od drugod, sploh pa ne pridelkov, ki jih imamo v zadostnih količinah na voljo lokalno,” so dejali.

Pri Hoferju prav tako pravijo, da pri sadju in zelenjavi dajejo prednost izdelkom lokalnega porekla, če so ti na voljo v zadostnih količinah. Lokalna dobava tako predstavlja četrtino njihovega rednega sortimenta, so sporočili.

“Dokler je lokalno sveže sadje in zelenjava na voljo, to tudi najdete na naših policah. V vrhuncih sezone (od pozne pomladi do jeseni), ko je na voljo slovensko sadje in zelenjava, je delež tega na Hoferjevih policah do 75 odstotkov, trenutno pa okoli 40 odstotkov.”

Po njihovih navedbah spodbujajo slovensko samozadostnost, in sicer tako, “da nakup sezonskih izdelkov s kmetij načrtujemo že jeseni, kar pomeni, da se z dobavitelji dogovorimo že leto vnaprej.” Tudi pri Hoferju pravijo, da presežke sadja in zelenjave od slovenskih dobaviteljev pogosto odkupijo.

“Odkupne cene se oblikujejo po tržnih principih”

In kako se trgovci odzivajo na očitke zadružnikov, da ponujajo nizke odkupne cene, ki so “morda celo tako imenovane dampinške ali predatorske cene”?

Odkupne cene se oblikujejo po tržnih principih, pravijo v Mercatorju. Slednjemu naj bi bilo v interesu ponuditi lokalno hrano, ki ima po njihovih navedbah tudi bistveno nižji ogljični odtis. “Prevladujoča količina zelenjave v naših trgovinah je v tako imenovani rinfuzi in torej ni predpakirana (z uporabo velikih količin plastike),” dodajajo.

Da raje ponujajo slovensko zelenjavo kot pridelke uvoza, trdijo tudi v trgovinah Jager. A obenem dodajajo, da se soočajo z močno konkurenco. “Imeti moramo konkurenčne cene ne glede na poreklo blaga, saj je kupec neusmiljen. Želi tržno konkurenčno ceno in zahteva visoko kakovost. Poleg blaga iz Slovenije je veliko zelenjave še iz Italije, Španije in nekaj malega iz držav bivše Jugoslavije.”

Boštjan Jager meni, da so cene za blago proizvajalcev, s katerimi sodelujejo, korektne.

Očitki zadrugam

Jager se sicer strinja z navedbami zadrug, da prihaja do opuščanja proizvodnje. To naj bi bilo vidno predvsem na družinskih kmetijah, ko pride do prenosa dejavnosti na naslednjo generacijo. “Sami se trudimo, da s svojimi obstoječimi proizvajalci najdemo dolgoročne rešitve. Sicer pa je zadružni koncept sodelovanja, ki bi povezal manjše družinske kmetovalce, pomanjkljiv. Enostavno zadruge ne odigrajo svoje vloge v smislu povezovanja, načrtovanja, prenosa znanja in podobno,” je kritičen.

Neuradno so do organiziranosti zadrug kritični tudi ostali trgovci. Ne nazadnje številni slovenski pridelovalci svoje pridelke prodajajo mimo zadrug in se povezujejo v ločene organizacije.

Na odgovore iz Hoferja in Eurospina še čakamo.

Za odziv na navedbe trgovce smo zaprosili tudi zadružno zvezo. Odgovore objavimo, ko jih dobimo.