Torbico izdelajo za drobiž, v prestižnih trgovinah pa prodajajo za več tisočakov
Italijanska luksuzna velikana plačata le majhen znesek za izdelavo torbic, ki jih v trgovinah prodajata za več tisoč evrov, med drugim razkrivajo dokumenti obsežne kriminalistične preiskave o sumu izkoriščanju delavcev.
Italijanski organi pregona so v zadnjih mesecih preiskovali dobavitelje modnih podjetij Dior in Armani. Gre za več podjetij v kitajski lasti, ki so na lokacijah po Italiji za modna giganta izdelovala torbice.
Po mnenju preiskovalcev so ta podjetja izkoriščala delavce, po tujih medijih pa se je novica hitro razširila, ker je preiskava razkrila razrez prodajne cene Diorjeve in Armanijeve torbice. Izkazalo se je, da njuni podizvajalci izdelujejo torbice za majhen del njihove prodajne cene.
Kot je ob sklicevanju na dokumente policije poročal Reuters, je Dior dobavitelju plačeval po 53 evrov za torbico, ki jo je nato prodajal za približno 2.570 evrov. Stroški surovin za izdelavo, kot je usnje, v ta znesek niso bili vključeni, kar pomeni, da je stroškovna cena izdelka sicer višja, a gotovo še vedno precej nižja od prodajne.
Armanijevi podizvajalci pa so izdelali torbico za 93 evrov, jo prodali Armaniju po 250 evrov, ta pa jo je nato v trgovinah ponujal po 1.800 evrov.
Spali kar v tovarni
Karabinjerji so med preiskavami marca in aprila v štirih tovarnah Diorjevih podizvajalcev na območju Milana našli dokaze, da so delavci spali v obratu, da je lahko proizvodnja tekla 24 ur na dan, je poročal Reuters. Spremljali so tudi podatke o porabi električne energije, ki so pokazali, da je delo potekalo ponoči in med prazniki, je navedeno v poročilu. Varovala na strojih za lepljenje in krtačenje pa naj bi bile odstranjene, da so lahko delavci hitreje delali.
Večina delavcev je bila po njihovih besedah iz Kitajske, dva sta v državi prebivala nezakonito, še sedem jih je delalo brez ustrezne dokumentacije.
Zaradi suma prisilnega dela in drugih povezanih kaznivih dejanj je policija kazensko ovadila pet lastnikov podjetij. Vsi so kitajski državljani. Izrekli so jim tudi za skupno 200 tisoč evrov glob, dejavnost štirih podjetij pa je bila začasno ustavljena zaradi hudih kršitev varnostnih predpisov in uporabe nezakonitega dela.
Italijanski preiskovalci naj bi ob tem po poročanju Reutersa ugotovili, da za to zadolžena enota podjetja Dior ni sprejela “ustreznih ukrepov za preverjanje dejanskih delovnih pogojev ali tehničnih zmogljivosti pogodbenih podjetij”. Iz sodnih dokumentov pa je razvidno, da je Dior predložil zapisnik o ukrepih za izboljšanje pogojev za delo njegovih dobaviteljev.
Izvršni direktor LVMH Bernard Arnault je po Bloombergovem indeksu milijarderjev tretji najbogatejši človek na svetu. Njegova hči Delphine Arnault je izvršna direktorica podjetja Dior.
Podobna zgodba tudi pri Armaniju
Preiskava se je razširila tudi na podizvajalce podjetja Giorgio Armani, ki mu preiskovalci prav tako očitajo, da ni ustrezno nadzorovalo svojih dobaviteljev.
V racijah v dveh Armanijevih tovarnah je policija našla kitajske in pakistanske delavce, migrante, ki so bili pogosto brez zakonitih dokumentov. Prisiljeni so bili delati v podobnih pogojih kot delavci v Diorjevih tovarnah. Delodajalci so jim plačevali dva do tri evre na uro, da so delali povprečno 10 ur na dan, v nekaterih primerih sedem dni na teden. To naj bi se dogajalo vsaj sedem let.
Sodniki v Milanu so za kitajskega podizvajalca, ki dela za Dior, ter proizvodno podjetje Armanija odredili enoletni sodni nadzor. V tem času podjetji nadaljujeta s poslovanjem, a pod upraviteljem, imenovanem s strani sodišča, ki narekuje ukrepe za odpravo ugotovljenih kršitev.
Ne izjema, ampak pravilo
Po mnenju tožilstva je bilo kršenje delovnih pravil ustaljena praksa v podjetjih proizvajalcev luksuznih izdelkov, ki so na ta način povečevali svoj dobiček, še piše Business Insider. “Ne gre za nekaj sporadičnega, kar bi se nanašalo na posamezne proizvodne enote, ampak za splošno in utrjeno proizvodno metodo,” so ob odločitvi, da se nad Diorjem uvede upravni postopek, zapisali v sodnih dokumentih.
“Glavni problem je očitno slabo ravnanje z ljudmi: spoštovanje delovne zakonodaje, torej zdravje in varnost, delovni čas, plačilo,” je v začetku leta za Reuters povedal Fabio Roia, predsednik sodišča v Milanu. “Gre pa tudi za nelojalno konkurenco, ki s trga izrinja podjetja, ki spoštujejo zakone.”
Jean-Philippe Bertschy, izvršni direktor in vodja raziskav pri švicarski investicijski družbi Vontobel, je za Financial Times dejal, da so zgodbe iz italijanske modne industrije posebej zaskrbljujoče, ker sta Dior in Armani vrhunski blagovni znamki, kot taki pa veljata tudi za vzor na področju trajnostnega delovanja (tako imenovane ESG politike).
