Toliko bo po trenutnih ocenah stala JEK2

24. novembra bomo slovenske volivke in volivci na posvetovalnem referendumu odločali o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, oziroma o projektu gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2). Gre za odgovor na vprašanje zanesljive in varne oskrbe z energijo, so prepričani v skupini GEN, ki je nosilec projekta, zato si prizadevajo o JEK2 ažurno in strokovno informirati splošno in strokovno javnost.

Kot nam je v pogovoru zaupal izvršni direktor za finance pri GEN energiji mag. Kruno Abramovič, se največ vprašanj ne nanaša na okoljski vidik projekta, temveč na njegovo ekonomiko. V Skupini GEN stavijo na transparenten odnos z javnostjo, zato smo se v pogovoru dotaknili obeh področij in pridobili informacije, za katere verjamemo, da vam bodo v pomoč, ko se boste na volišču odločali o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji.  

Pred novembrskim posvetovalnim referendumom o JEK2, na katerem bomo odločali o projektu gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško, imamo volivke in volivci kopico vprašanj. V Skupini GEN se trudite podati čim več odgovorov na predstavitvah projekta po različnih krajih v Sloveniji. Kakšna vprašanja se na terenu največkrat pojavijo?

Na potujoči predstavitvi projekta JEK2, s katero smo od pomladi gostovali v številnih krajih po Sloveniji, so nam obiskovalci najpogosteje zastavljali vprašanja o tem, koliko bo stala izgradnja JEK2, koliko bo znašalo plačilo dobavitelju, kakšna bo stroškovna cena električne energije, se pravi, ali bo nižja od tržne cene, ter ali bo količina proizvedene elektrike zadoščala za potrebe Slovenije. Seveda pa jih zanimajo tudi druge teme, npr. ravnanje z radioaktivnimi odpadki, varnost, izbira dobavitelja, čas gradnje, začetek obratovanja ipd. Veliko tudi pojasnjujemo in ozaveščamo o različnih negativnih mitih o jedrski energiji.

Kaj pa je po pričevanjih na terenu in glede na vaše osebno mnenje razlog za tako veliko zanimanje glede ekonomike projekta? Gre bolj za tipično slovensko radovednost (‘koliko nas bo to stalo’) ali vsesplošni skeptizem zaradi preteklega dogajanja v slovenskem energetskem sektorju?

Pri projektu JEK2 gre za največji posamični projekt v zgodovini Republike Slovenije, vprašanje zanesljive in varne oskrbe z energijo pa dejansko zadeva vse ljudi v državi, celo bolj kot avtocestne in železniške povezave. V GEN energiji smo že večkrat poudarili, da projekta ne moremo izpeljati sami in da se bo morala država vanj aktivno vključiti. Zato je logično, da ljudi zanima tudi ekonomika projekta, sploh v luči dogajanj, povezanih s TEŠ6, ki so gotovo prispevala k nezaupanju javnosti do vseh velikih energetskih projektov. Osebno pa se mi zdi zanimivo, da se tolikšen pomen pripisuje predvsem vprašanjem glede višine investicijskega izdatka ter tveganjem v zvezi z izgradnjo in obratovanjem, praktično nič pa se ne govori o tem, koliko v Sloveniji tvegamo, če takšnega objekta ne zgradimo. Zato bo vsekakor treba temeljito analizirati vse vidike različnih scenarijev, ko se bo proces odločanja o JEK2 bližal sprejemu končne investicijske odločitve (FID) in ko se bo tudi določala natančna vloga države v projektu.

Eden glavnih dejavnikov zaupanja prebivalstva je vsekakor obveščenost o projektu s konkretnimi podatki in številkami. Na kakšne načine v Skupini GEN skrbite za transparentnost projekta JEK2?

V Skupini GEN veliko pozornosti posvečamo obveščanju tako relevantnih odločevalcev kot tudi strokovne in splošne javnosti. Redno se srečujemo tudi z novinarji, širši javnosti smo se trudili približati jedrsko energijo in projekt JEK2 z našo potujočo predstavitvijo, nenazadnje smo ves čas tudi v dialogu z zainteresiranimi nevladnimi organizacijami, pa tudi lokalnimi javnostmi, ki jih projekt seveda še posebej zanima in ki z obstoječo jedrsko elektrarno že desetletja uspešno sobivajo.

Prvo resnejšo oceno ekonomike projekta izgradnje JEK2 ste podali sredi maja. So se glede na raziskave primerov iz tujine ter na podlagi na novo pripravljenih študij  številke od takrat kaj spremenile? Koliko naj bi po trenutnih ocenah stala JEK2?

Bistvenih sprememb od takrat ni. Ob upoštevanju sprememb tržnih parametrov – cena električne energije se je od pomladi nekoliko zvišala, obrestne mere pa nekoliko upadle – bi se ekonomika projekta celo nekoliko izboljšala, vendar bomo celostno oceno, zlasti s podrobnejšo neodvisno analizo potrebnih investicijskih izdatkov in stroškov poslovanja, prilagodili predvidoma sredi oktobra. Zelo pomemben signal za nas je tudi objavljen znesek predvidene investicije na Češkem, ki dodatno potrjuje ustreznost naše majske ocene investicije.

Po trenutnih ocenah bo znesek investicije, če jo prevedemo v trenutno vrednost evra, znašal med 10 in 15 mrd EUR, pri čemer bo črpanje sredstev razporejeno skozi več kot desetletno obdobje od dokončne odločitve do pričetka obratovanja. Ocenjene koristi obratovanja elektrarne, tudi prevedene v današnjo vrednost evra, pa ta potrebni izdatek, upoštevaje pričakovanja o ceni električne energije in obratovalnih stroških JEK2, opazno presegajo.

Od katerih dejavnikov pa je odvisna končna cena projekta JEK2? Za kako finančno zahteven projekt dejansko gre?

Končna cena projekta bo najbolj odvisna od obvladovanja tveganj v času gradnje ter od stroškov financiranja, ki so odvisni od finančne konstrukcije, pa tudi od izbire moči reaktorja in dobavitelja. Po drugi strani velja, da večja, kot je moč reaktorja, večje so tudi pričakovane ekonomske koristi od prodaje proizvedene električne energije, tako da ni primerno govoriti o investiciji izven širšega konteksta. Že ko govorimo o milijonskih, kaj šele milijardnih zneskih, si to težko predstavljamo. Morda raje povem relativno: zadnji podatek o višini slovenskega BDP je približno 64 mrd EUR – če v grobem investicija poteka 12 let, lahko ocenimo, da bo v letih izgradnje to pomenilo v povprečju med 1 in 2 % slovenskega BDP. Pri tem velja poudariti, da gre za investicijo, ne le za potrošnjo, kar pomeni, da bodo pričakovane koristi za Slovenijo še nekoliko večje od zgolj povrnitve vložka.

Že maja je bila napovedana mednarodna recenzija, ki bo preverila vse izračune ter uporabljene predpostavke ekonomike. Kdaj lahko pričakujemo, da bo predstavljena javnosti?

Recenzija že poteka, pričakujemo, da bo izdelana v predvidenem roku in objavljena kmalu po prejemu, predvidoma sredi oktobra.

Pri tako velikem projektu je izjemnega pomena izbira dobaviteljev tehnologij. Na avgustovskem srečanju z novinarji ste predstavili študijo primera iz Češke, kjer so za širitev jedrske elektrarne Dukovany z dvema novima jedrskima blokoma nedavno izbrali korejskega dobavitelja KHNP, ki je poleg francoskega EDF in ameriškega Westinghouse tudi eden od treh potencialnih dobaviteljev pri nas. V kolikšni meri in kako konktreno je mogoče primerjati česki primer s slovensko JEK2?

Gre za zelo koristno informacijo za nadaljevanje projekta, saj po eni strani v grobem ne odstopa pomembno od naših dosedanjih ocen o potrebni višini investicije (na Češkem so hkrati naročili dva reaktorja, kar praviloma pomeni nekoliko nižji strošek na reaktor, imajo pa tudi drugačne parametre lokalizacije). Sočasno z izbiro so objavili tudi poslovni model, ki je upošteval vse ugovore Evropske komisije za morebitno izkrivljanje tržne konkurenčnosti, kar je lahko zelo koristno vodilo pri oblikovanju samega poslovnega modela. Ta bo po eni strani omogočil jasno analizo prednosti in slabosti različnih stopenj vpetosti države v projekt, po drugi strani pa lahko tudi prek dolgoročne zaveze po odjemu določene količine električne energije po vnaprej opredeljeni ceni pomembno zniža tveganja za vlagatelje v projekt. V GEN pozorno spremljamo tudi razvoj v drugih evropskih državah, kjer se odločajo o gradnji novih jedrskih elektrarn oziroma o poslovnem modelu, denimo na Švedskem, Nizozemskem, Poljskem in v Franciji.

Poleg ekonomike projekta je JEK2 ambiciozen tudi z okoljskega vidika, saj bi z izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Slovenija pridobila dodatne zmogljivosti za proizvodnjo čiste energije, kar je ključnega pomena v luči doseganja energetskih ciljev države. Kljub temu so nekateri izrazili skrb zaradi (ne)konkurenčnosti cene jedrske energije ter stroškov in koristi projekta JEK2 za družbo. Kakšen je vaš odgovor na tovrstne dvome oziroma dileme?

Projekt JEK2 ima opazno pozitivno neto sedanjo vrednost, upoštevaje aktualne ravni cen električne energije (op. trenutna cena za leto 2025 je 97 EUR/MWh), pa tudi, če upoštevamo nekoliko nižje cene od 75 EUR/MWh, ki je predvidena v finančni konstrukciji projekta (op. gre za stalne cene iz leta 2024, to je konstantno skozi celotno obdobje obratovanja elektrarne). Povedano drugače, pri tej ceni so pokriti vsi stroški izgradnje, financiranja, obratovanja ter razgradnje in ravnanja z odpadki, pa še nekaj ostane kot dobiček lastniku.

Dejanska dosežena cena električne energije bo seveda pomembno vplivala na uspešnost projekta, veliko bolj kot denimo začetna investicija, čas gradnje ali stroški financiranja, in sicer lahko vpliva tako v negativno kot v pozitivno smer. Kam bo šla tržna cena elektrike, je za daleč vnaprej sicer nemogoče zanesljivo napovedati – vendar pa bodo ti trendi enako vplivali tudi na vse ostale tehnologije.

Zato je pri jedrskih novogradnjah toliko pomembneje obvladovati stroške izgradnje, saj so kasneje stroški v celotnem življenjskem ciklu relativno nizki, cena pa predvidljiva in stabilna. Cena jedrskega goriva namreč predstavlja le manjši delež v končni ceni električne energije, zato nihanja cen goriva ne predstavljajo velikega vpliva na končno ceno. Cena električne energije iz jedrske elektrarne ni obremenjena s stroški izpustov CO2 po eni strani, po drugi pa na proizvodnjo te energije bistveno ne vplivajo niti vremenske okoliščine, zato omogoča precejšnjo neodvisnost od ostalih, tako fosilnih kot obnovljivih energetskih trgov. To pa vsaki suvereni državi zagotavlja strateško geopolitično prednost, ki je v teh nepredvidljivih časih še posebej pomembna.

Ko gre za jedrsko elektrarno, je pri postavitvi izjemno pomemben dejavnik narava, na katero človek nima vpliva. Glede na številne naravne nesreče, ki smo jim priča v zadnjih letih, je zato na mestu vprašanje: Kako varna je predvidena lokacija JEK2?

Že v tej fazi projekta zelo veliko sredstev in virov namenjamo analizam lokacije, denimo analizi potresne in poplavne varnosti. Poplavno je predvidena lokacija za JEK2 aktivno varovana z obstoječimi visokovodnimi nasipi NEK. Protipoplavna zaščita NEK je bila zasnovana že med načrtovanjem elektrarne in je bila v zadnjem desetletju dodatno nadgrajena. Nasipi na levem bregu reke Save zagotavljajo zaščito pred projektnimi poplavami s povratno dobo 10.000 let.

V povezavi s potresno varnostjo Krška kotlina velja za najbolj geološko, geotehnično in seizmološko raziskano območje v Sloveniji in širše. Dosedanje analize, ki so raziskovale geologijo Krške kotline in bližino možnih lokacij JEK2, so pokazale, da je območje obstoječe NEK in načrtovane JEK2 z vidika potresne aktivnosti za ta objekta primerno in dovoljuje varno obratovanje NEK in varno projektiranje, gradnjo in delovanje JEK2, v skladu z mednarodnimi jedrskimi standardi (IAEA, WENRA), slovensko ter evropsko regulativo. Ob tem je pomembno poudariti še, da so jedrske elektrarne projektirane tako, da varno zdržijo vse zunanje vplive, tudi najmočnejše potrese na bistveno bolj aktivnih lokacijah, kot je v Krškem.

Če se dotaknem vprašanja še s finančne perspektive, so pričakovani stroški projekta, ki bi ustrezno prilagodili standardne ponujene dizajne elektrarn na lokacijo v Krškem, tudi že upoštevani v oceni ekonomike. Pri jedrski varnosti pa je po moji oceni predvsem primerno, da najprej pogledamo iz perspektive dosedanjih izkušenj z obratovanjem obstoječe NEK, pri tem mislim zlasti na to, da imamo v Sloveniji že dolgo delujoče in mednarodno primerljive mehanizme nadzora jedrske varnosti, torej s projektom JEK2 ne stopamo v neznano.

Naj še poudarim, da je jedrska energija po vseh statistikah najbolj varen in najbolj čist vir energije in električne energije, tako za okolje kot za prebivalstvo. Varnost je namreč pri jedrski energiji vselej na prvem mestu. In ravno zaradi izjemno visokih standardov so jedrski objekti tako finančno in inženirsko zahtevni.

Ko omenjamo lokacijo in ob velikih izzivih, s katerimi se že danes soočamo ob umeščanju obnovljivih virov v prostor, pa ni nepomembno omeniti tudi dejstvo, da ima jedrska elektrarna daleč najmanjši prostorski odtis in s tem močno pozitivno vpliva na ohranjanje naravnih površin in biotske raznovrstnosti.

Med obratovanjem in po zaključku življenjskega cikla jedrske elektrarne nastanejo jedrski odpadki. Ti lahko predstavljajo precejšnje tveganje tako za prebivalstvo kot za naravo. Imate v Skupini GEN načrt za te odpadke?

Načrtujemo, da bosta odlaganje radioaktivnih odpadkov ter financiranje ravnanja z odpadki in tudi razgradnje JEK2 urejena na zelo podoben oziroma celo na enak način, kot to velja za NEK, torej s financiranjem teh izdatkov sproti, že v času obratovanja, iz vsake proizvedene kilovatne ure električne energije.

Na ravni Republike Slovenije imamo s tem izkušnje zaradi obratovanja NEK, ravnanje z radioaktivnimi odpadki je v jedrski industriji strogo nadzorovano in zgledno urejeno. Prav vsak gram teh odpadkov je natančno popisan, saj jih je količinsko izredno malo. Vedno so in bodo tudi v prihodnje varno shranjeni, tako da ne vplivajo na okolje ali varnost ljudi. Predvidoma po letu 2027 bo slovenska polovica odpadkov tudi dokončno varno odložena v novo zgrajeno odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke v neposredni bližini NEK.

Tudi za izrabljeno gorivo iz NEK so v skladu z ustaljenim modernim pristopom zgradili suho skladišče, kar bo model tudi za JEK2. Suho skladišče za izrabljeno gorivo iz JEK2 se bo nahajalo znotraj ograje, zato se bo umeščalo v prostor v okviru državnega prostorskega načrtovanja za JEK2. Dokler bo druga elektrarna obratovala, bodo stroški suhega skladišča vključeni v obratovalne stroške. Po zaprtju JEK2 bo ob razgradnji elektrarne hkrati lahko izpraznjeno tudi suho skladišče izrabljenega goriva iz JEK2, pri čemer bo tudi izrabljeno gorivo odloženo v globoko geološko odlagališče.

Skozi poletje ste imeli potujoče predstavitve projekta JEK2 po Sloveniji, z informiranjem javnosti na podoben način nadaljujete tudi v septembru. Kakšni pa so načrti za predreferendumsko kampanjo?

Do začetka referendumske kampanje si bomo v družbi GEN prizadevali, da bomo o projektu ažurno in strokovno informirali tako splošno kot strokovno javnost. S stališča ekonomike in financiranja smo tako že objavili vrsto študij in njihovih povzetkov, še kar nekaj pa jih je v fazi izdelave in bodo objavljene v naslednjem mesecu. To je naš primarni cilj do takrat. Vabimo tudi k spremljanju spletne strani projekta JEK2.

Zakaj je pomembno, da Slovenke in Slovenci podpremo gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško?

Pozitiven izid referenduma bo pomenil jasen mandat tako družbi GEN energija kot Vladi Republike Slovenije, da se intenzivno in z vso resnostjo in odgovornostjo posveti pripravi vseh podlag, na katerih bo nato temeljila končna investicijska odločitev za projekt JEK2, predvidena v letu 2028. Negativen izid na referendumu bi pomenil konec aktivnosti na projektu JEK2 in izbiro scenarija obnovljivih virov s kombinacijo zemeljskega plina in uvoza energije.