Težave Turkov, ki gradijo drugi tir: blokade računov in zamude pri plačah
Slovenski podjetji v lasti turškega gradbenega podjetja Yapi Merkezi, ki gradita drugi tir, imata od ponedeljka blokirane bančne račune. Včeraj so po pojasnila k vodstvu prišli tudi delavci, nastanjeni v Orehku pri Postojni; že nekaj dni ne delajo, plače pa zamujajo.
Po mesecih ugibanj, kaj se dogaja s podjetjem Yapi Merkezi, turškim partnerjem na milijardnem projektu gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, je podjetje v uradni izjavi za javnost v torek sporočilo, da poteka “prerazporejanje del” na projektu in da večino njihovih del prevzema Kolektor CPG.
Pri tem turško podjetje poudarja, da se ne umika in da bo v Sloveniji ostalo do izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti ter s tem prispevalo “k uspešnemu zaključku projekta”. Yapi Merkezi v Sloveniji posluje prek podružnice s sedežem v Ljubljani, ki ima še poslovni enoti v Sežani in Dekanih, ter prek podjetja YM Construction.
Pred mesecem in pol so sicer v 2TDK težave turškega podjetja pripisovali težavam v matični družbi. “Po naših informacijah in zagotovilih turškega izvajalca Yapi Merkezi, turškega ministra za promet ter tudi vodilne banke sindikata bank v Turčiji se finančne težave rešujejo, sporazum o prestrukturiranju dolga z bankami v Turčiji je že podpisan,” so nam dejali v začetku februarja.
V torkovi izjavi podjetja Yapi Merkezi pa morebitne dolžniške težave niso omenjene. Podjetje v izjavi navaja, da so “zamude pri izdaji delovnih dovoljenj in nepredvidene geološke razmere vplivale na finančno stabilnost in operativno učinkovitost izvedbe projekta ter posledično tudi na tekoče poslovanje družbe Yapi Merkezi”.
Blokirani računi
Zadnji objavljeni izkazi podružnice Yapi Merkezi za leto 2023 kažejo, da je podjetje leto končalo z 2,4 milijona evrov negativnega kapitala, zato je revizor opozoril, da je sposobnost podružnice, da nadaljuje kot delujoče podjetje, odvisna od finančne podpore obvladujoče družbe. Po navedbah v letnem poročilu se je matična družba Yapi Merkezi zavezala, da bo v letu 2024 v primeru likvidnostnih težav slovenski podružnici zagotovila sredstva.
Kot izhaja iz poslovnega registra Ajpes, pa imata od ponedeljka tako podružnica Yapi Merkezi v Ljubljani kot podjetje YM Construction blokirane račune. V državnem 2TDK so nam povedali, da so to izvedeli včeraj in da razlogov za blokade ne poznajo. Na vprašanje, ali slovenskima podjetjema Yapi Merkezija grozi dolgoročna insolventnost, niso odgovorili.
Pogovori o reprogramu dolga
Kaj je razlog za rezervacije na bančnih računih podjetij Yapi Merkezi in YM Construction, ni jasno. Kot smo pisali, pa naj bi imel Yapi Merkezi dolg do podizvajalcev. To je tudi priznal v torkovi izjavi, kjer je navedel, da se s podizvajalci in dobavitelji pogovarja o reprogramiranju finančnih obveznosti. Višine teh obveznosti pa ni razkril.
Necenzurirano.si je denimo poročal, da naj bi šlo za kar 20 milijonov evrov dolga. Ministrica Alenka Bratušek pa je pred kratkim v državnem zboru govorila o milijonu evrov dolga do 10 podizvajalcev, kot vir podatkov pa navajala 2TDK. A ko smo zdaj njeno ministrstvo prosili za pojasnila, na kaj točno se številka nanaša, so nam odgovorili le, naj se “za morebitne podrobnosti” obrnemo na 2TDK. Tu pa so nam do zdaj zatrjevali, da podatkov o neporavnanih obveznostih turškega partnerja do podizvajalcev nimajo.
Kot smo pisali, naj bi bil eden od problemov za podizvajalce, da slovenska sodišča izvršbe zavračajo, ker je turško podjetje v pogodbah predvidelo, da razmerje temelji na švicarskem pravu in da je za spore pristojno arbitražno sodišče v Ženevi.
Delavci po pojasnila v Dekane
Po informacijah Forbesa Slovenija pa težave občutijo tudi delavci na največjem državnem gradbišču pri nas. Koliko jih je, nam sicer v državnem 2TDK niso želeli povedati. Odgovorili so nam le, da je za “organizacijo dela odgovoren izvajalec del”. Je pa predstavnik Yapi Merkezi sredi februarja za Delo dejal, da je na gradbišču 470 delavcev Yapi Merkezija in Özaltina, ki je tretji partner v gradbenem konzorciju.
“Tukaj so zelo resne težave,” je za Forbes Slovenija povedal Hasan Hüseyin Deniz, zaposlen pri Yapi Merkeziju. “Avtobusi, ki so nas vozili na delovišče in nazaj, so v soboto prenehali delovati. Še vedno tudi nimamo plač, ki bi morale biti izplačane 18. marca. Nekateri imajo zato neporavnane obveznosti in težave.”
Plače zaposlenih v podjetjih Yapi Merkezija naj bi z zamudo prihajale že zadnjih pet mesecev, so nam povedali delavci. Zamujale naj bi tudi po deset dni, vsakič brez pojasnil vodstva, so jih pa do konca meseca vedno dobili, pravijo sogovorniki iz podjetja.
Ta mesec je negotovost še večja; kot pravijo, so že več dni brez dela, kar pomeni, da ne odhajajo na gradbišče, temveč ostajajo v ograjeni soseski gradbenih kontejnerjev v Orehku pri Postojni. Ker 18. marca ponovno niso prejeli plače, so tokrat zahtevali pojasnila vodstva Yapi Merkezi. Po naših informacijah se je okoli 60 delavcev včeraj v Dekanih sestalo z lokalnim vodstvom podružnice in tudi predstavnikom regijskega vodstva Yapi Merkezi, ki je odgovorno za Evropo.
Dobili naj bi zagotovila, da bo plača nakazana v prihodnjih dneh, a da bo zaradi blokade računov v Sloveniji tokrat za spremembo nakazana na njihove turške račune. Do sedaj je prihajala na slovenske bančne račune delavcev.
Večina turških delavcev, ki jim v Sloveniji delodajalec zagotavlja prenočišče in hrano, dobršen del plače pošilja svojim družinam v Turčijo. Tam pa se v nedeljo začenja tridnevno praznovanje ob koncu ramadana, zato si želijo, da bi denar dobili do takrat. Kot omenjeno, naj bi se po zagotovilih vodstva podjetja to tudi zgodilo.
V 2TDK so nam včeraj dejali, da so do njih “prispele posamične neuradne informacije glede zamude pri izplačilih plač”. Izrazili so pričakovanje, da Yapi Merkezi dolg do zaposlenih “nemudoma” poravna.
Negotovost za delavce
Drugo vprašanje, ki tare turške delavce, pa je, kakšna je njihova prihodnost na drugem tiru. Yapi Merkezi je namreč v sporočilu o prerazporeditvi del navedel, da bo zmanjšal svoj obseg del v predoru Beka (T2), ta dela pa bo prevzela družba Kolektor CPG.
Ni pa povsem jasno, kaj bo z deli na tretjem sklopu, vrednem 204 milijone evrov. Ta so se šele začela, poleg slovenskih podjetij SŽ-ŽGP, Kolektor IGIN in GH Holding pa je v konzorciju tudi YM Construction.
Delo je poročalo, da bi lahko – čeprav Yapi Merkezi ostaja kot pogodbeni partner na drugem tiru – po neuradnih ocenah iz Slovenije odšlo do 90 odstotkov turških delavcev. Delavci, s katerimi smo govorili, so nam dejali, da je zanje ta poteza družbe presenečenje. Sprašujejo se, ali prerazporejanje del zanje pomeni vrnitev v Turčijo. To vprašanje naj bi zastavili tudi vodstvu na včerajšnjem sestanku, a naj ne bi dobili odgovorov.
Kaj to pomeni za Kolektor?
Blokade računov in zamude pri plačah kažejo, da sta ljubljanski podjetji Yapi Merkezija v težavah. To sproža vprašanja, kaj to pomeni za Kolektor, kaj za sam projekt drugi tir?
Kot so nam pojasnili v 2TDK, je bilo v prvih dveh sklopih do 31. januarja opravljenih za okroglih 500 milijonov evrov del. Pogodbena vrednost obeh sklopov je 629 milijonov evrov.
Dela, ki jih opušča Yapi Merkezi, bo torej zdaj prevzel Kolektor CPG. Na vprašanje, kaj dogovor pomeni za slovenskega gradbinca, so nam iz 2TDK odgovorili, da gre za dogovor med izvajalci gradbenih del in da naj vprašanja pošljemo njim. Iz Kolektorja nam od četrtka na naša vprašanja o projektu niso odgovorili.
Info360.si je sicer poročal, da Yapi Merkezi ostaja na projektu zgolj uradno, in sicer zaradi referenc, ki jih ima kot edini v konzorciju za gradnjo predorov. “Prav turške reference so bile ključne, da je Kolektor CPG lahko dobil milijardni posel. Če bi torej Yapi Merkezi gradbišče v celoti zapustil, Kolektor projekta ne bi mogel nadaljevati, to pa bi ne samo ogrozilo projekta drugi tir, pač pa tudi samo podjetje gradbenega barona Stojana Petriča,” je pisal portal.
Brez vpliva na časovnico projekta
Na vprašanje, kaj prerazporeditev pomeni za časovnico projekta drugi tir – Delo, ki je lastniško povezano s Kolektorjem, je namreč ta teden pisalo, da je “precejšnja verjetnost, da tira ne bo mogoče dograditi do konca marca leta 2026” –, pa so nam v 2TDK dejali, da “po zagotovilih izvajalca spremembe v razdelitvi del ne bodo imele vpliva na dinamiko izvajanja projekta drugi tir”.
V 2TDK pravijo, da tudi sanacija kraških pojavov ne bo bistveno vplivala na časovnico projekta, “manjša neznanka” pa po njihovih navedbah ostaja plazenje hribine v dolini Glinščice. Družba 2TDK je v zvezi s tem ustanovila strokovno skupino, ki je predlagala dodatni monitoring pobočja in osnutek rešitve za zaustavitev pomikov. “A ker ukrepi za sanacijo še niso povsem podrobno določeni, je o morebitnih časovnih vplivih iz tega naslova še preuranjeno govoriti,” so včeraj povedali v družbi.
Bratušek: Drugi tir v okviru načrtovanega
Na ministrstvu za infrastrukturo so nam na vprašanja, ali so seznanjeni z blokado računov in zamudah pri izplačilu plač ter kakšne so lahko posledice za projekt drugi tir, odgovorili le, da “2TDK, ki je investitor projekta drugi tir, zagotavlja, da dogovorjeni časovni in finančni okviri ostajajo takšni, kot so bili načrtovani, kar je ves čas tudi zahteva ministrice Bratušek”.
Dodali so, da se moramo “za podatke o poslovnih številkah in poslovanju obrniti neposredno na omenjena podjetja”. Ministrstvo za infrastrukturo ni pooblaščeni organ za nadzor nad njihovim poslovanjem, so navedli.
