Težave EKWB: kaj razkriva poslovno poročilo za lani in kako odgovarja lastnik

Slovenski proizvajalec vodnih hladilnih sistemov za računalnike EKWB je lani ustvaril manj prihodkov in dobička kot leto prej. Čeprav ima podjetje letos težave s plačevanjem tako dobaviteljev kot zaposlenih, kar je sprožilo preiskavo inšpektorata za delo, letno poročilo kaže, da je lani EKWB uspelo znižati svoj dolg.

Prihodki od prodaje EKWB, ki je leta 2021 osvojil zlato gazelo za najhitreje rastoče podjetje, so v 2023 znašali 34,7 milijona evrov, piše v letnem poročilu. To je osem odstotkov manj kot leto prej in precej manj od rekordnega leta 2021, ko je komendska družba ustvarila 53 milijonov evrov prihodkov.

Znižal se je tudi čisti dobiček, ki je znašal dobrih 78 tisoč evrov, leto prej pa 414 tisoč evrov. Leta 2021 je znašal slabe tri milijone evrov, v 2020 pa rekordnih 3,8 milijona evrov.

EKWB se letos spopada z obtožbami o neplačevanju dobaviteljem ter neizplačevanju plač zaposlenim in pogodbenim delavcem, kar kaže na likvidnostne težave. Podjetje se je v času strme rasti pred in med pandemijo (v letih 2019-21) zadolževalo za financiranje naložb. Toda lani je EKWB znižal dolg: kratkoročne (finančne in poslovne) obveznosti so se do konca leta zmanjšale z 20,8 na 14,3 milijona evrov, dolgoročne obveznosti pa so se nekoliko povečale s 6,9 na 8,3 milijona evrov, kaže letno poročilo.

Na težave se je v ponedeljek z videom na Youtubu odzval ustanovitelj in večinski lastnik EKWB Edvard König, ki je februarja prevzel tudi mesto glavnega izvršnega direktorja. “Globoko obžalujem finančne izzive, s katerimi smo se soočali, in z vplivom, ki so ga ti imeli na naše zaposlene, partnerje in dobavitelje,” je dejal in dodal, da je podjetje osredotočeno na poplačilo vseh neporavnanih obveznosti.

Obveznosti do dobaviteljev in bank

EKWB naj bi imel težave s plačevanjem dobaviteljem, na podlagi pričevanj zaposlenih in nekdanjih zaposlenih ugotavlja YouTube portal Gamers’ Nexus. Takšne navedbe podaja tudi anonimka, ki smo jo julija prejeli v uredništvo.

Lansko poslovno poročilo navaja različne številke glede obveznosti. V opisu poslovanja podjetje zapiše, da so se v 2023 poslovne obveznosti povečale za 338 tisoč evrov na približno 7,2 milijona evrov. V bilanci stanja je nadalje razvidno, da so se kratkoročne obveznosti do dobaviteljev lani rahlo znižale, s 6,8 na 6,7 milijona evrov, poleg še 485 tisoč evrov obveznosti do povezanih družb, medtem ko naj podjetje ne bi imelo dolgoročnih obveznosti do dobaviteljev. V podrobnem pregledu obveznosti pa so navedene obveznosti do dobaviteljev v višini 5,8 milijona evrov. Znesek ne vključuje prejetih avansov v višini 1,4 milijona evrov, nam je v odgovoru pojasnil König.

Pri navajanju obveznosti iz leta 2022 smo v letošnjem poročilu zaznali razhajanje. V letnem poročilu za 2022 so pri EKWB zavedli za 4,9 milijona evrov kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev, v lanskem pa za isto obdobje 6,8 milijona evrov. “V lanskem poročilu niso bili zajeti prejeti avansi v višini 1,9 milijona evrov. Po posvetu z revizorji smo letos v poročilu avanse prišteli,” je še odgovoril König.

Sodeč po bilanci stanja ob koncu lanskega leta je EKWB uspelo znižati svoj dolg do bank. Dolgoročna posojila (bank in drugih posojilodajalcev) so sicer narasla s 6,8 na 8,3 milijona evrov, a so se kratkoročne obveznosti do bank znižale z več kot 10 na 3,4 milijona evrov.

Kot še kaže letno poročilo za 2023, je EKWB lani znižal kratkoročne terjatve do kupcev, in sicer s 4,3 na 2,8 milijona evrov, kaže bilanca stanja. Znižala se je tudi vrednost zalog.

Dolg je rastel skupaj s prihodki

Zadolževanje se je začelo v obdobju hitre rasti podjetja. Dolgoročne finančne obveznosti so se s 500 tisoč evrov v 2019 dvignile na 6,9 milijona evrov v 2022. V istem obdobju so poskočile tudi kratkoročne obveznosti do financerjev in dobaviteljev. Kratkoročne finančne obveznosti so leta 2019 znašale 2,8 milijona evrov, leta 2022 pa 10,6 milijona evrov. Kratkoročne poslovne obveznosti so v 2019 znašale 2,9 milijona evrov, v 2022 pa 10,3 milijona evrov.

Nekateri še čakajo na zadnji dve plači

Likvidnostno krizo in neplačila v EKWB je aprila letos razkril tehnološki YouTube portal Gamers’ Nexus, ki je govoril s pogodbenimi delavci, zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi v EKWB-jevi ameriški hčerinski družbi EK Cooling Solutions (EKCS), pa tudi sodelavci slovenske matične družbe. Izpostava v San Antoniu, ki jo je od julija 2019 vodila direktorica Kat Silberstein, ni pravočasno plačevala partnerjem, obenem pa tri leta ni pokrila davčnih obveznosti do zvezne države Teksas.

Po aferi v tujini, na katero se je z javnim opravičilom in zagotovili odzval ustanovitelj, večinski lastnik in od februarja novi direktor EKWB König, so se julija oglasili tudi v Sloveniji. Mnogi zaposleni v slovenskem podjetju namreč niso prejeli junijskih plač in regresa, zaradi česar so nekateri podali prijave na inšpektorat za delo, ta pa je sprožil inšpekcijski postopek.

Konec lanskega leta je EKWB zaposloval 166 ljudi, kar je pet manj kot konec prejšnjega leta. V začetku julija je EKWB odpustil več zaposlenih, smo izvedeli, kar je bil drugi val odpuščanj, po prvem v aprilu in maju 2022, ko je tistega leta upadlo povpraševanje po hladilnih sistemih za računalnike. Več zaposlenih naj bi tudi samih odšlo, nekateri pa so se zaposlili pri konkurenci, je konec avgusta poročal portal Yahoo Finance.

Po informacijah Forbes Slovenija (vsaj nekateri) odpuščeni delavci v Sloveniji zamujenih plač še vedno niso prejeli.

Julija smo na uredništvo prejeli anonimko, ki zoper EKWB podaja podobne očitke o neplačilih, slabih poslovnih odločitvah in pomanjkanju komunikacije o zamujenih plačah, kot so jih v primeru ameriške hčerinske družbe navajali viri Gamers’ Nexus. Te navedbe je za Forbes Slovenija potrdil tudi vir blizu podjetja, ki je želel ostati neimenovan.

Sanacija in nenavadno posojilo

König je julija očitke zavrnil in zatrdil, da vodstvo z ukrepi “sanira škodo” zaradi napak prejšnjega direktorja, Königovega dolgoletnega poslovnega partnerja Matjaža Krča. Krča nam je uspelo priklicati, a zadeve ni želel komentirati. Nekdanji direktor se je podjetju pridružil leta 2017, vodenje pa prevzel dve leti pozneje.

Kot je razvidno iz podatkov na Ajpesu, je leta 2019 König posodil 2,055 milijona evrov Krčevemu podjetju Ideus, ki je s tem denarjem kupil 15-odstotni lastniški delež v EKWB. Posojilo bi moralo biti poplačano v štirih polmilijonskih zneskih do konca 2023, a je bil enak znesek ob koncu lanskega leta še vedno zaveden med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi Ideusa. Krč prek Ideusa ostaja 15-odstotni lastnik EKWB, preostalih 85 odstotkov podjetja pa ima v lasti König.

EKWB ima tudi pet hčerinskih družb po svetu, in sicer v ZDA (EK Cooling Solutions), na Kitajskem, Japonskem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Največji trg za njihove izdelke je Severna Amerika.