Boj za zeleno elektriko: v Ljubljani veliko zanimanja, v Celju ustavili postopek

Elektrodistribucijsko podjetje Elektro Ljubljana je maja začelo prodajni postopek za 100-odstotni delež v hčerinski družbi Elektro Ljubljana OVE, ki ima v lasti več malih hidroelektrarn in sončnih elektrarn po osrednji Sloveniji. Državna družba je ekskluzivno pravico za svetovanje pri prodaji dodelila odvetniški pisarni Čeferin.

V podjetju nam zdaj na vprašanje, koliko ponudb so prejeli in kdo se zanima za nakup, niso odgovorili. Kot pravijo, bi razkrivanje podatkov lahko negativno vplivalo na postopek in na položaj podjetja. Neuradno pa so v igri štiri podjetja: državni energetski skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Gen energija ter zasebni podjetji Interenergo in Bisol. V Elektru Ljubljana pravijo, da bo postopek predvidoma zaključen v prvi polovici prihodnjega leta.

Kot je navedeno v prospektu, ima Elektro Ljubljana OVE v lasti deset malih hidroelektrarn (večino iz 80. let prejšnjega stoletja, a so bile v zadnjih letih obnovljene) ter 19 sončnih elektrarn v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Podjetje je v lanskem letu proizvedlo 17,7 gigavatne ure (GWh) elektrike, veliko večino s hidroelektrarnami.

Podjetje je imelo lani 2,7 milijona evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov EBITDA, kar pomeni, da je bila EBITDA marža kar 66-odstotna, čisti dobiček je znašal 0,9 milijona evrov. Rast prodaje in poslovnega rezultata v zadnjih letih je predvsem posledica povišanih borznih cen električne energije. Podjetje je nizko zadolženo, neto finančni dolg je 1,2-kratnik EBITDA.

V Elektru Celju brez izbire

Že pred Elektrom Ljubljana je prodajo proizvodnega hčerinskega podjetja Elektro Celje OVI sprožil tudi celjski distributer Elektro Celje.

Kot so nam zdaj povedali v podjetju, so prejeli tri ponudbe, a nato septembra postopek ustavili brez izbire. Kot pojasnjujejo v podjetju, ki ga vodi Boris Kupec, tudi po pozivih za izboljšanje ponudbenih cen niso dobili ponudbe, ki bi ustrezala pošteni vrednosti in jo je postavil zunanji cenilec.

Neuradno naj bi se nazadnje pogajali z državnim HSE, ki pa očitno ni bil pripravljen plačati toliko, kot je Elektro Celje pričakoval. Ali in kdaj bo objavljen nov poziv, ni znano.

Tudi Elektro Celje OVI je, podobno kot Elektro Ljubljana OVE, v času energetske krize dosegal lep dobiček. Predlani je ta ob poldrugem milijonu prodaje znašal pol milijona evrov. Lani se je prodaja prepolovila na 615 tisoč evrov, čisti dobiček pa je znašal 98 tisoč evrov, kažejo izkazi.

Potrebujejo denar za vlaganja v omrežje

Kot smo pisali, so prodaje proizvodnih družb elektrodistribucij posledica usmeritve upravljavca državnih podjetij Slovenskega državnega holdinga (SDH), naj se peterica elektrodistribucij osredotoči na osnovno dejavnost.

Kljub temu da v prenovo distribucijskega omrežja vlagajo toliko kot še nikoli (lani rekordnih 220 milijonov evrov), je namreč omrežje še vedno prešibko za vse večji obseg razpršenih virov.

A do zdaj je posel do konca izpeljal le Elektro Gorenjska. Lastnik Gorenjskih elektrarn je od septembra dalje državna Gen energija.