Švedski samorog bi z umetno inteligenco nadomestil skoraj polovico zaposlenih
Klarna namerava v prihodnjih letih število zaposlenih zmanjšati za skoraj polovico, saj naj bi njihove naloge prevzela umetna inteligenca. V družbi menijo, da bo ta igrala ključno vlogo pri vstopu na borzo.
Glavni izvršni direktor Klarne Sebastian Siemiatkowski je za Financial Times napovedal, da bi lahko družba v prihodnjih letih zaposlovala le 2.000 delavcev, saj naj bi pri nalogah, kot so storitve za stranke in trženje, uporabljala umetno inteligenco. Švedsko finančno-tehnološko podjetje (angl. fintech) je v zadnjem letu število zaposlenih že zmanjšalo s 5.000 na 3.800. Siemiatkowski ob tem ni navedel, kdaj bi se nova odpuščanja začela.
Pomočnik umetne inteligence v Klarni že opravlja delo približno 700 zaposlenih, povprečni čas opravljanja naloge pa naj bi se po navedbah podjetja z 11 minut skrajšal na samo dve. Siemiatkowski je dodal, da so zaradi zmanjšanja števila zaposlenih in zmanjšanja stroškov s pomočjo umetne inteligence povečali povprečni letni prihodek na zaposlenega za 73 odstotkov, in sicer s približno 390.000 dolarjev na leto na približno 690.000 dolarjev na leto v zadnjih 12 mesecih.
Nedavno objavljeni rezultati za drugo četrtletje so pokazali, da se je čista izguba podjetja v medletni primerjavi zmanjšala s 84 milijonov dolarjev na 983.000 dolarjev.
Na novo zaposlujejo le še inženirje
V podjetju so zamrznili zaposlovanje delavcev, razen inženirjev, za zmanjševanje števila zaposlenih pa se namesto odpuščanja zanašajo na prostovoljne odhode delavcev. “Manjši skupni stroški dela pomenijo višje stroške na posameznika,” je Siemiatkowski povedal za Financial Times ter pojasnil, da bodo s tem lahko zagotovili boljše plače za najbolj talentiran kader.
Siemiatkowski je eden od šefov evropskih tehnoloških podjetij, ki odkrito zagovarjajo prednosti umetne inteligence, tudi če to vodi k manjšemu zaposlovanju, in trdi, da je to vprašanje, s katerim se morajo ukvarjati vlade.
Umetna inteligenca bo ključna pri vstopu na borzo
Uporaba umetne inteligence v podjetju bo verjetno ključna prodajna točka za njihovo morebitno prvo javno ponudbo delnic (IPO), še piše Financial Times. Bankirji in vlagatelji menijo, da bi lahko ob uvrstitvi na borzo dosegla vrednotenje med 15 in 20 milijardami dolarjev.
Švedska skupina, ki je bila med leti 2005 in 2019 dosledno dobičkonosna in nato leta 2021 ocenjena na 46 milijard dolarjev, je leto pozneje zaradi naraščajočih obrestnih mer in padca cen delnic padla na 6,7 milijarde dolarjev tržne vrednosti. Lani je prvič po več kot štirih letih ustvarila četrtletni čisti dobiček, Siemiatkowski pa je dejal, da se ne bo vrnila k ustvarjanju izgub, saj trdi, da umetna inteligenca povečuje njene bruto marže.
