Študentsko delo: kakšne so urne postavke in koliko služijo posredniki

Predvsem v poletnih mesecih se mnogi dijaki in študentje odločijo za študentsko delo, ki je namenjeno pridobivanju delovnih izkušenj in dodatnemu zaslužku v času šolanja.

Vsako leto približno 100.000 študentov in dijakov opravlja študentsko delo, ki je od leta 2015 vključeno tudi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po podatkih ministrstva za delo povprečno na leto pridobijo dva meseca in 23 dni pokojninske dobe.

Na vrhuncu tudi čez 4.000 oglasov

Letos ima v Sloveniji veljavno koncesijo za posredovanje pri študentskem delu in izdajanju napotnic 15 posrednikov.

Največji med njimi je e-Študentski servis. Na njihovi spletni strani je trenutno 2.600 ponudb za delo, kar je sicer manj kot na vrhuncu v juniju. Takrat je bilo več kot 4.000 oglasov.

“Ponudba študentskih del delodajalcev je še vedno bistveno večja od povpraševanja mladih, kar dodatno dokazuje pomanjkanje kandidatov za delo ob rekordni zaposlenosti. To vpliva tudi na urne postavke, ki so zato višje,” pojasnjuje strokovna direktorica e-Študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.

Situacija se je obrnila

Po njihovih podatkih so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izdali za pet odstotkov manj študentskih napotnic kot v enakem obdobju lani, kar je povezano tudi z manjšimi generacijami mladih, dodaja Miloševič Zupančič.

V zadnjih 15 letih je število dijakov in študentov upadlo za četrtino, število opravljenih ur študentskega dela pa kar za polovico. Miloševič Zupančič dodaja, da se je v zadnjih letih poostrila šolska in visokošolska zakonodaja, saj so zdaj enotne evidence vpisa na fakultete in visokošolske zavode, s tem pa so omejili fiktivne vpise.

“Če so si pred leti mladi konkurirali tako pri študentskih delih kot pozneje ob vstopu na trg rednih zaposlitev, je danes situacija obrnjena. Danes se delodajalci oglašujejo in razvijajo svojo podobo, da bi bili čim bolj privlačni mladim. Delodajalci, ki si želijo v prihodnosti zagotoviti sodelavce, kadrujejo na dolgi rok in zelo strateško pri omogočanju prakse in vključevanju mladih v delovne procese že v času srednjega šolanja,” pojasnjuje strokovna direktorica e-Študentskega servisa.

Ta je lani ustvaril slabih osem milijonov evrov prihodkov. To je za dober milijon manj kot leta 2022, ko so imeli rekordno leto in tudi 100.000 evrov dobička. Preneseni dobiček iz prejšnjih let je konec 2023 znašal 678.000 evrov.

Na drugi strani tudi med mladimi opažajo trend, da izbirajo takšne študentske službe, ki so povezane z njihovim študijem in jim omogočajo razvoj specifičnih kompetenc. To velja predvsem za študente in dijake zaključnih letnikov. S tem tudi že pred koncem študija dobijo vpogled v želeno poklicno področje, hkrati pa si povečajo tudi možnost zaposlitve pri istem delodajalcu.

Urne postavke višje

Medtem se je urna postavka dvignila, opažajo. Lani je v prvih sedmih mesecih znašala 8,24 evra bruto oziroma 6,96 evra neto, v enakem obdobju letos pa je 8,88 evra bruto oziroma 7,64 evra neto, kar je osemodstotna rast. Delno je na rast vplivala sprememba obračuna prispevka za študentsko delo, saj se od letošnjega februarja pri znižanju osnove upoštevajo normirani stroški v višini desetih odstotkov.

Povprečna urna postavka v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je za 23 odstotkov nad minimalno postavko, ki se vsako leto usklajuje z minimalno plačo. Za letos znaša 7,21 evra bruto oziroma 6,2 evra neto. Od leta 2015 se je zvišala za več kot polovico.

Trenutno je na njihovem portalu 12 odstotkov del z minimalno urno postavko, vendar zanje težko najdejo kandidate, vsako leto pa njihovo število upada.

Najbolje plačana dela običajno zahtevajo specifična znanja. Med njimi so poučevanje in inštrukcije, kjer se urna postavka začne pri 12 evrov bruto in lahko sega tudi do 30 evrov. Za trenerja oziroma vaditelja plavanja oglašujejo tudi 20 evrov bruto. Sicer pa je med najbolje plačanimi deli še programiranje.

Precejšen skok v mariborskem študentskem servisu

Pri Študentskem servisu Maribor, največjem na Štajerskem, se letos urna postavka giblje med 7,5 in 8,5 evra bruto, medtem ko je bilo lansko povprečje okoli 7,5 evra.

“Urne postavke so se v primerjavi z lanskim poletjem precej povišale zaradi inflacije in pomanjkanja delovne sile v določenih panogah, predvsem v turizmu in gostinstvu,” opažajo.

Tudi pri njih so letos zaznali spremembe v povpraševanju po študentskem delu, vseeno pa jim je uspelo ohraniti stabilnost izdanih napotnic. Koliko so jih izdali v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, ne razkrivajo.

Njihovi študentje in dijaki v povprečju opravijo med 60 in 80 ur dela mesečno, predvsem v poletnih mesecih, neto nakazilo pa se giblje v povprečju med 350 in 500 evri. Z zvišanjem urnih postavk podobno kot konkurenca opažajo vse manj zanimanja za dela z minimalno urno postavko. “Delodajalci težko najdejo kandidate, saj je zanimanje med študenti in dijaki za takšna dela precej omejeno,” pojasnjujejo.

Najbolje plačana dela se gibljejo med desetimi in 20 evri na uro bruto. To velja za specializirana tehnična dela, na IT področju in pri programiranju, grafičnem oblikovanju in inštrukcijah.

Mariborski študentski servis je na trgu dela prisoten že pol stoletja, v zadnjih letih pa posluje z izgubo. V zadnjem letu je za ob 2,7 milijona evrov prihodkov znašala dobrih 58.000 evrov.

V prvi polovici zaslužili več

Ministrstvo za delo, ki bdi nad študentskim delom, po začasnih podatkih finančne uprave obseg dela v prvem polletju ocenjuje na 151,6 milijona evrov, kar je za dobrih deset odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. V lanskih prvih šestih mesecih so študentje prek napotnic zaslužili 137,2 milijona evrov. V celotnem lanskem letu je obseg študentskega dela znašal 345,3 milijona evrov.

Kateri so največji študentski servisi

V letu 2024 je 15 posrednikov s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.

Med tistimi, ki se primarno ukvarjajo z izdajanjem študentskih napotnic, je trojica v letu 2023 presegla milijon evrov prihodkov. Daleč največji je e-Študentski servis, sledita pa Študentski servis Maribor in Študentski servis Alt. Koncesijo imajo sicer tudi nekatera kadrovska podjetja, ki v spodnji tabeli niso zajeta, saj jim izdajanje študentskih napotnic ne pomeni glavnine prihodkov.