Plavajoča sončna elektrarna v Šoštanju: kaj v zameno za podporo pričakuje občina

Ministrstvo za naravne vire in prostor je javno objavilo predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru pri Šoštanju ter tudi študijo variant in okoljsko poročilo.

Gradivo bo javno objavljeno do 15. oktobra. V tem času lahko javnost poda predloge in pripombe.

Projekt plavajoče sončne elektrarne z zmogljivostjo 140 megavatov (MW) velja za enega od projektov zelene preobrazbe Šaleške doline. Odločevalci želijo zagotoviti, da ta tudi po zaprtju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) ostane energetska lokacija.

Varovanje okolja in “izrazite koristi” za občane

Ta teden je v Šoštanju potekala javna obravnava. Župan Šoštanja Boris Goličnik je po navedbah na spletni strani občine tam povedal, da občina “projekta ne bo podprla, če ne bo zagotovljenega ustreznega varovanja okolja in če projekt ne bo prinašal izrazitih koristi za naše občanke in občane”.

Pri tem je navedel, kaj pričakuje:

• ureditev objezerskega prostora,
• neposredno finančno nadomestilo vsem gospodinjstvom v občini ter
• jasne zaveze investitorja k družbeno odgovornemu vlaganju v lokalno okolje.

“O tem projektu se bomo odločali v Šoštanju. Šoštanjčanke in Šoštanjčani, in nihče drug. To je naše jezero, naš prostor in naša odgovornost,” je dejal v izjavi, povzeti na spletni strani občine. V preteklosti sicer Goličnik ni izključeval možnosti referenduma.

V HSE ves čas poudarjajo, da ne gre le za elektrarno, temveč za večnamenski projekt preureditve območja – tako za energetsko izrabo, kot tudi za rekreacijo in turizem. Več o projektu si lahko preberete v reportaži N1.

Spodaj fotografija, kaj vse načrtujejo na območju jezera:

1.670 podpisov proti

Nekaj prebivalcev je nasprotovanje projektu izrazilo že v lanski peticiji šaleškega EKO gibanja in Civilne iniciative Šoštanj, ki sta po poročanju Dela zbrala 1.670 podpisov.

A Tjaša Gregorič z ministrstva za naravne vire in prostor je ta teden na javni obravnavi po poročanju Dela poudarila, da predstavitev DPN ni referendum. “Če so bili le podpisi proti, to ne vpliva na sprejetje DPN. Pomembna je vsebina pripombe. Pa je vseeno, ali jih je 1600 ali pa 16.000. Vse bomo preučili,” je dejala po poročanju časnika.

Nasprotovanje dodatnemu financiranju

Kot pravijo v HSE, bo sončna elektrarna največji sončni projekt v Sloveniji in doslej največja plavajoča sončna elektrarna v Evropi (druga največja je 74-megavatna elektrarna na jezeru v Franciji). Začetek gradnje je predviden konec prihodnjega leta, začetek obratovanja pa v letu 2027.

Občini Velenje in Šoštanj ob tem nasprotujeta tudi predlogu ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo Aleksandra Jevška. To je v osnutku zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, na katerega je bilo pripombe mogoče oddati do 25. avgusta, zapisalo, da bi HSE dobil 45 milijonov evrov za preureditev lokacije Teša na obnovljive vire energije, “vključno s PSE Družmirje”.

Lokalni skupnosti poudarjata, da je HSE za sončno elektrarno, ki naj bi stala 100 milijonov evrov, že zaprosil tudi za financiranje iz sklada za pravični prehod, zato ni upravičen še do denarja po tem zakonu.

Svetniki mestne občine Velenje so v sklepih avgustovske seje zapisali, da projekt sončne elektrarne “ne predstavlja strateškega projekta regije, temveč je strateški projekt posameznega podjetja – družbe HSE s sedežem izven premogovne regije”.

Pripisali so, da po njihovem mnenju takšen projekt ne sodi v predmetni zakon, saj “glede na obseg predvidenih sredstev nima zadostnega vpliva na prestrukturiranje regije niti na ustvarjanje novih delovnih mest”.

HSE naj bi za vzdrževanje elektrarne potreboval 20 ljudi. Zdaj projekt vodi HSE, po postavitvi pa naj bi elektrarno upravljalo podjetje HSE SaŠa s sedežem v Šoštanju. Ali bo ministrstvo pomislek občin upoštevalo, za zdaj ni jasno. Prav tako ni znano, kdaj bo predlog zakona obravnavala vlada.