So za zamude na drugem tiru krivi kraški pojavi ali tudi težave Turkov?

V zadnjem času so vse glasnejše (še vedno neuradne) informacije, da podjetja turškega Yapi Merkezija zmanjšujejo obseg oziroma celo predčasno končujejo z deli na drugem železniškem tiru med Divačo in Koprom, o čemer sta poročala portala Necenzurirano.si in Info360.si.

Na ministrstvu za infrastrukturo in v državnem projektnem podjetju 2TDK, ki je naročnik del, so to večkrat zanikali, v 2TDK so dejali, da gre za optimizacijo del na največjem gradbišču v državi. Ministrica Alenka Bratušek je nedavno dejala, da je v zadnjem času trikrat govorila s turškim kolegom, ki ji je “zatrdil, da podjetje ne odhaja”.

V začetku leta je sicer 2TDK premaknil skrajni rok za dokončanje del s konca leta 2025 na marec 2026. Kot razlog so v podjetju navedli dodatna dela in analize, ki so potrebni po odkritju velikih kraških jam v dolini Glinščice in zaradi drsenja terena v dolini Glinščice, kar je tudi Bratušek nedavno označila za “dva največja izziva” podjetja 2TDK.

Ob hkratnih informacijah o težavah Turkov, ki so se začele lani jeseni, pa se postavlja vprašanje, ali lahko to vpliva na potek tretjega sklopa del, ki je vreden 204 milijonov evrov. Ta sklop se je začel konec lanskega leta. Poleg državnega SŽ-ŽGP, Kolektor IGIN, GH Holding pa je v konzorciju tudi podjetje YM Construction, eno od podjetij Turkov v Sloveniji, ki tu poslujejo še prek podružnic v Ljubljani in Dekanih. Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad projektom drugi tir Jadran Bajec je za Forbes Slovenija dejal, da je problem turškega izvajalca “resen”.

Vlada je ta četrtek na seji razrešila nadzornika 2TDK Aleksandra Srdića, sicer asistenta z doktoratom v katedri za operativno gradbeništvo fakultete za gradbeništvo in geodezijo. “Omenjeni je bil odpoklican zaradi izgube zaupanja,” so na ministrstvu Alenke Bratušek skopi s pojasnili. Srdić je za Forbes Slovenija dejal, da je za razrešitev izvedel iz medijev, podrobneje pa dogajanja ni želel komentirati.

Sanirali napake, a ostali brez dela plačila

Oglasil se nam je predstavnik manjšega slovenskega podjetja, ki je delalo za podjetje v lasti Yapi Merkezi na drugem tiru in ostalo brez dela plačila. Podjetje, ki se ne želi izpostavljati, ime pa je znano uredništvu, je delalo za v Ljubljani registrirani YM Construction. Ta jih je lani jeseni angažiral za popravilo drenažnih cevi v štirikilometrskem predoru Škofije (T8).

Vloga drenažnih cevi je odvajanje vode, ki se nabira in izceja iz hribine za stenami predorov. Na spletni strani 2TDK je navedeno, da te cevi “igrajo ključno vlogo pri zaščiti predora pred vdorom vode in zagotavljanju stabilnosti celotne konstrukcije”.

A Turkom se je pri vdelavi tega sistema očitno zalomilo; ko so bile drenažne cevi že položene in zalite z debelo plastjo betona, se je pokazalo, da so narobe obrnjene. Zgornji, prepustni del cevi je zamaknjen tako, da lahko voda iz cevi odteka v zemljino. Podjetje, s katerim smo govorili, je moralo preplastiti 66 metrov cevi z epoksi smolo, tako da cev ne prepušča.

Septembra lani so turškem podjetju, ki jih je kontaktiralo, dali prvo ponudbo za dela. Turki so jim plačali avans, okoli 16 tisočakov. Novembra, po tem, ko so bila dela opravljena, je podjetje izdalo račun za preostali znesek v višini 21 tisoč evrov. Turki naj bi ves čas zatrjevali, da bodo plačali, a tega niso storili. Že sredi decembra je slovensko podjetje vložilo izvršbo, o kateri pa sodišče še odloča. Pred kratkim, po večkratni prošnji, je YM Construction plačal del dolga, okoli pet tisoč evrov, na preostanek pa še čakajo.

Kasneje je YM Construction podjetje kontaktiral s povpraševanjem za dodatna dela, ker je del sistema drenažnih cevi zalil beton (slika spodaj), in sicer na dolžini med 350 in 400 metrov. A podjetje zaradi neplačila novih poslov ni sklepalo. Kako je sanacija potekala naprej, ni jasno.

Vsa sanacijska dela, ki so posledica nekakovostne izvedbe del, mora Izvajalec izvesti na lastne stroške, brez dodatnega plačila s strani naročnika.

2TDK

2TDK: Gre za manjše pomanjkljivosti

V Yapi Merkezi so nam na vprašanja odgovorili, da ne smejo komunicirati brez soglasja 2TDK in nas preusmerili na državno podjetje, enako so naredili na Družbi za razvoj infrastrukture (DRI), ki bdi nad projektom. Tako izvajalec kot nadzornik projekta nimata dovoljenja, da povesta svoje stališče brez soglasja naročnika.

V 2TDK so nam potrdili, da so bile v predoru T8, kjer sta izvajalca Kolektor CPG in Yapi Merkezi, “ob komisijskem pregledu dokončanja del zabeležene pomanjkljivosti pri izvedbi predmetnih bočnih drenaž”, ki se med drugim nanašajo na tesnjenje drenažnih cevi in usedline cementnega mleka.

Po njihovi oceni gre za “manjše” pomanjkljivosti “na nekaj kratkih odsekih” več kilometrov dolgih predorskih cevi. Poudarili so, da mora vsa sanacijska dela, ki so posledica nekakovostne izvedbe del, izvajalec izvesti na lastne stroške. Končni pregled in prevzem predora Škofije še ni bil opravljen, so nam dejali in zagotovili, da bo po izvedenih sanacijskih delih sistem bočnih drenaž skladen s projektno dokumentacijo.

Tudi predsednik projektnega sveta za civilni nadzor Bajec je z omenjenimi nepravilnostmi seznanjen, kot pravi, bo moral izvajalec to popraviti na lastne stroške. Sam pa ocenjuje, da je bilo takih napak v celotni dobi trajanja projekta vendarle relativno malo. Projektni svet je prav ta teden obravnaval poročilo o izvajanju projekta, ki je – tako Bajec – “pozitivno s pridržkom”. Podrobneje ni mogel govoriti, saj bodo javno predstavitev izvedli po obravnavi na vladi, predvidoma sredi aprila.

Milijonski dolgovi?

Podjetje, ki smo ga izpostavili, je v poslovnem smislu očitno eden majhnih upnikov turških podjetij, Necenzurirano.si je poročal, da naj bi po nekaterih informacijah zapadli dolg turških podjetij do podizvajalcev dosegal že 20 milijonov evrov.

V 2TDK so nam februarja dejali, da družba nima podatka o tem, koliko podizvajalcev izvajalca oziroma podizvajalcev v nadaljnji podizvajalski verigi ima odprte terjatve do turškega partnerja konzorcija ter kolikšne so te neporavnane obveznosti. V začetku marca pa je ministrica Bratušek v državnem zboru dejala, da naj bi šlo za deset podizvajalcev, dolg pa naj ne bi presegal milijon evrov. Kot je dejala, gre za podatke 2TDK.

V državnem podjetju so nam pojasnili, da pogodbi o izvedbi javnega naročila za prvi in drugi odsek nominacijo podizvajalcev predvidevata le za člane konzorcijev, ne pa tudi za podizvajalce v morebitni nadaljnji verigi. To pa po navedbah 2TDK pomeni, da državni naročnik “nima pravne podlage za pregled vlog in podajo soglasij k vključitvi podizvajalcev v podizvajalski verigi”. S tem nima vpogleda in pravice posegati v pogodbene odnose, ki jih izvajalec in njegovi podizvajalci sklepajo s svojimi podizvajalci, prav tako ne more zagotoviti neposrednih plačil celotni podizvajalski verigi, pravijo.

Prav tako iste storitve oziroma opravljenega dela ne morejo plačati dvakrat – če so že plačali podjetjem v lasti Yapi Merkezi, ki niso plačala podizvajalcev, torej 2TDK ne more zdaj plačati še podizvajalcev. Ti bi sicer v skladu s 631. členom obligacijskega zakonika (OZ) pod določenimi pogoji lahko zahtevali neposredno plačilo od naročnika.

Je pa 2TDK pozval Kolektor kot vodilnega partnerja v konzorciju, da naj “od Yapi Merkezija zahteva, da vse upravičene terjatve nemudoma poravna”.

Da ima država tu malo moči, je nedavno v državnem zboru dejala tudi ministrica Bratušek. “Ne smemo konkretno posegati v razmerja med izvajalci in podizvajalci, tako da bom rekla, da naj ne bodo previsoka pričakovanja,” je dejala ministrica in pozvala podizvajalce, da preberejo pogodbe in “zelo dobro pogledajo, kaj podpisujejo”.

Predsednik projektnega sveta Bajec meni, da gre za “pereče vprašanje”, kot kaže, pa bodo tveganje morala prevzeti podjetja sama. “Žal bo verjetno marsikatero delo ostalo neplačano,” meni.

Dejstvo je, da se podjetje 2TDK srečuje z določenimi izzivi. Eno so kraški pojavi, ki so bili najdeni kar v velikem obsegu ob koncu kopanja predorov. In drugo je drsenje terena v dolini Glinščice.

Alenka Bratušek, ministrica za infrastrkturo

Problematična klavzula

Kot je prvi poročal Necenzurirano.si, je dodatni problem za podizvajalce, da slovenska sodišča izvršbe zavračajo, ker je turško podjetje v pogodbah predvidelo, da razmerje temelji na švicarskem pravu in da je za spore pristojno arbitražno sodišče v Ženevi – čeprav gre za posel med slovenskima pravnima osebama na gradbišču v Sloveniji.

Tudi podjetje, ki nas je kontaktiralo, ima to navedeno na naročilnici. Kot pojasnjuje odvetnica Maja Prebil iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil, je podizvajalsko razmerje, ki ga ima podjetje v turški lasti s podizvajalci iz Slovenije, prepuščeno pogodbeni avtonomiji strank. “To med drugim pomeni tudi določitev pristojnosti sodišča v primeru spora. Z izdajo naročilnice je bilo vzpostavljeno podizvajalsko razmerje in če je bilo na naročilnici navedeno, da se spori rešujejo pred arbitražnim sodiščem v Švici, podizvajalec pa temu ni nasprotoval, je potrebno šteti, da je bil takšen njun medsebojni dogovor. Posledično velja pristojnost arbitražnega sodišča s sedežem v Ženevi,” pojasni sogovornica.

Podjetju, s katerim smo govorili, sicer sodišče zaenkrat ni zavrnilo izvršbe, se je pa Yapi Merkezi pritožil, zato postopek še teče.

Kot pravi odvetnica Prebil, ki je specializirana za javna naročila, v naših podizvajalskih razmerjih sicer ni običajno, da bi pogodbene stranke dogovorile pristojnost arbitražnega sodišča s sedežem v Ženevi. “Obstajajo primeri, ko je dogovorjena pristojnost arbitražnega sodišča v Ženevi, a običajno je to takrat, kadar gre za subjekte iz različnih držav in je vključen kakšen mednarodni element,” pravi.

“Nerealen” zahtevek Kolektorja

Morebitna neizpolnitev obveznosti ali celo odhod Turkov bi verjetno v težave potisnila tudi Kolektor. V preteklosti je 2TDK poudarjal, da pogodba v primeru nezmožnosti enega izvajalca za izvedbo del predvideva solidarno delitev obveznosti med druge izvajalce. V Kolektorju nam na v četrtek popoldne poslana vprašanja – med drugim o tem, ali turški partner še izvaja dela, kaj bi morebitni odhod pomenil zanje – še niso odgovorili. Odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.

Nedavno je v javnost prišla informacija, da je gradbinec v lasti Stojana Petriča na 2TDK naslovil kar 350-milijonski zahtevek za povračilo stroškov zaradi ustavitve del zaradi zamud pri izvedbi del Viadukta Glinščica leta 2021. Zakaj je gradbinec zahtevek poslal šele štiri leta pozneje, ni znano.

O tem, za kako ogromen znesek gre, govori dejstvo, da bi to pomenilo podražitev projekta za tretjino. Investicijska vrednost je namreč 1,1 milijarde evrov.

Sogovornik, ki pozna dogajanje, nam je dejal, da je do zamud v letu 2021 prišlo zaradi zapleta z referenco graditelja viaduktov, podjetja Markomark Nival, ki je podaljšal postopke pred državno revizijsko komisijo. Poleg tega so med postavljanjem viadukta ugotovili, da je pod enim od opornikov več kot tri metre dolga zemeljska razpoka, zato so morali izvesti globlje temeljenje, kot je bilo predvideno). Zamik del prve faze pa je nekaj časa onemogočal začetek del druge faze (torej gradnje predorov) v ozki dolini Glinščice.

A sogovornik meni, da je, čeprav je Kolektor res imel podpisano pogodbo, znesek 350 milijonov “norost”. Kot pravi, mora Kolektor dokazati, da je imel na dan, ko je bil po pogodbi predviden začetek del, že pripravljeno mehanizacijo, da bi lahko začel z delom. Iz tega bi namreč izhajalo, da je utrpel škodo, ker so stroji stali. Tudi, če mu to uspe, si po njegovi oceni Kolektor morda lahko obeta odstotek zahtevka. Tega je sicer tudi družba 2TDK označila za nerazumnega in neutemeljenega., po tem, ko je tudi inženir DRI ugotovil, da je neprimeren za obravnavo, pa ga je zavrnila.

Tudi Bajec meni, da je zahtevek neutemeljen in brez podlage. Opozori, da naj bi prvi sklop del zamujal tudi zato, ker je zamujala gradnja dostopnih cest, to pa je izvajal Kolektor.

Kolektor smo vprašali, ali bo vztrajal z zahtevkom, odgovor čakamo.