Slovenska podjetja v skrbeh: zamude v dobavah, hitra rast stroškov

Vojna na Bližnjem vzhodu vstopa v drugi mesec. Prvi mesec spopadov je poleg vsesplošne negotovosti prinesel višje cene nafte, zemeljskega plina in naftnih derivatov, zaprtje Hormuške ožine pa otežuje tudi dobavo nekaterih drugih surovin, na primer aluminija in gnojil.

Vpliv vojne čutijo tudi mnoga slovenska podjetja. V ospredju je predvsem dražja energija, zlasti v energetsko intenzivnih panogah, medtem ko z dobavo surovin in komponent večina podjetij, s katerimi smo govorili, nima težav.

Nekateri pa že opažajo, da se dražijo vhodne surovine za njihove izdelke, med njimi vinar Simčič, izdelovalec vrat iz aluminija Pirnar in Gorenje, ki ima težavo pri dobavi komponent za televizorje. V Gorenju nad nabavo bdi krizna skupina.

Večina sogovornikov za zdaj ne načrtuje dvigov cen svojih izdelkov, nekateri pa že razmišljajo v tej smeri.

V Gorenju krizna skupina, ki zaseda vsak dan

V velenjskem Gorenju, ki spada pod kitajski Hisense, pozorno spremljajo dogajanje. Oblikovali so posebno krizno skupino, kjer so predstavniki operativne in strateške nabave in logistike, ki se sestaja vsak dan.

“Največjo zamudo pričakujemo pri dobavi komponent za televizorje, saj logistična pot namesto skozi Suez zdaj vodi okrog Južne Afrike, kar bo pomenilo vsaj tritedensko zamudo, vendar imamo zaloge materialov še dovolj za nemoteno proizvodnjo TV aparatov za dober mesec,” pojasnjujejo v Gorenju in dodajajo, da bodo v primeru, če jim bo zmanjkalo delov, to reševali s prilagajanjem dela v tovarni televizorjev.

Tudi v drugih tovarnah za zdaj v prvem polletju ne pričakujejo težav, saj so surovine za proizvodnjo že kupili. Drugače bi lahko bilo v poletnih mesecih.

“Največjo težavo nam pomeni dvig cene nafte, ki je začel višati logistične stroške, vplival pa bo tudi na cene naftnih derivatov, predvsem plastike in s tem komponent. Pritisk je tudi na cene kovinskih materialov – baker in aluminij,” pojasnjujejo v družbi. Pričakujejo, da se bo med njihovimi izdelki najbolj poznalo pri televizorjih in klimatskih napravah.

V BSH Hišnih aparatih Nazarje so odgovorili zelo na kratko. Zapisali so, da je v nekaterih državah Bližnjega vzhoda dobava njihovih naprav trenutno zelo omejena ali prekinjena in da s partnerji sodelujejo, da bi bil vpliv čim manjši. Ali so se jim podražili material in surovine in ali bodo morali dvigniti cene izdelkom, ne odgovarjajo.

Pri gradbincu daljši dobavni roki

V gradbenem podjetju Makro 5 zaznavajo občasne zamude pri dobavi jekla, izolacijskih materialov in nekaterih prefabriciranih elementih (izdelki, narejeni na ključ).

“Dobavni roki so se v primerjavi s preteklimi leti podaljšali, prav tako prihaja do večjih nihanj v razpoložljivosti materialov,” dodatno pojasnjujejo. Po enem mesecu od začetka vojne v Iranu opažajo, da večino ključnih materialov kupujejo za pet do deset odstotkov dražje.

“Stroški so se povečali predvsem pri energiji, transportu in nekaterih osnovnih gradbenih surovinah, kar bo vplivalo na skupne stroške projektov,” pojasnjujejo v primorskem gradbincu, ki je v zadnjem obdobju med drugim gradil kopališče Ilirija, Palačo Cukrarna in nov atletski stadion.

Pri novih projektih in pogodbah so višje vhodne stroške že upoštevali v cene. “Pričakovati je, da bodo prilagoditve cen tudi v prihodnje, če se bodo trendi stroškov nadaljevali.”

Vinar Simčič: Podražitve morda v drugi polovici leta

V priznani vinarski družini Simčič resnejših motenj pri dobavah še ne zaznavajo. Glavne skrbi so zdaj usmerjene v vse višje cene pogonskih goriv, ki so ključna za vinogradniški del, saj prihaja čas najintenzivnejših del v vinogradih, razlaga Marjan Simčič.

Že pred časom se jim je opazno podražila embalaža, pri določenih segmentih pa so se podražitvam izognili s predhodno sklenjenimi pogodbami. “Vendar je jasno, da se cenovni pritiski hitro stopnjujejo in bodo kmalu sprožili širši verižni učinek v celotni dobavni verigi,” dodaja Simčič.

Francoski vinarji tako že poročajo o izrazitejši podražitvi steklenic. Njihova cena se je v zelo kratkem času povzpela za tretjino. “Podobne pritiske pričakujemo tudi pri drugih embalažnih materialih, zaščitnih sredstvih in storitvah.”

Simčič ocenjuje, da bodo višji vhodni stroški skoraj zagotovo vplivali na končne cene vin. “Vinogradništvo je izrazito občutljivo na spremembe cen energije (hlajenje, mehanizacija), embalaže (steklo, zamaški, etikete), transporta in pomožnih materialov,” meni. Podražitve bi se lahko pojavile v drugi polovici letošnjega leta in na začetku prihodnjega, odvisno od dinamike cen energentov in surovin.

Večjih sprememb pri naročilih pri Simčičevih še niso zaznali, a se razmere razlikujejo med trgi. Medtem opažajo večjo mero previdnosti, “ki se kaže v manjših in bolj razpršenih naročilih”. V Dubaju, kamor si že več let želijo prodreti, so se posamezna naročila zaradi logističnih motenj začasno tudi ustavila, po besedah Simčiča pa je projekt v negotovosti.

Bauhaus: Dobavitelji najavljajo višje cene

Direktor tehnične trgovine Bauhaus Samo Kupljen za zdaj še ne zaznava motenj v dobavah. Dobavitelji sicer najavljajo, da bodo morali zvišati cene izdelkom, vendar tega še niso storili. Svojih izdelkov v trgovinah za zdaj še ne bodo dražili, vendar bodo ta korak morali narediti, če bodo ostale podražitve višje od pričakovane inflacije pred začetkom vojne, je dodal Kupljen.

Intereuropa: Povpraševanje nekoliko zadržano

Pri logistu Intereuropa so dejali, da so razmere trenutno nepredvidljive in se razlikujejo po posameznih segmentih. “Stroški v logistiki rastejo – tako zaradi geopolitičnih razmer kot tudi zaradi cen goriva, pomanjkanja voznikov in okoljskih zahtev. Dogajanje na Bližnjem vzhodu že vpliva na cene goriva in lahko vpliva tudi na razpoložljivost zmogljivosti ter daljše tranzitne čase,” so sporočili.

Vplivi se posredno odražajo tudi v storitvah in cenah logista. Podjetje cen ne zvišuje enotno, ampak jih prilagaja glede na konkretne razmere na posameznih relacijah.

Večjega neposrednega vpliva vojne na Bližnjem vzhodu na obseg poslovanja sicer ne opažajo. “Povpraševanje ostaja nekoliko zadržano, a stabilno. Se pa vidi, da so naročniki bolj previdni in se pogosteje odločajo za krajša obdobja sodelovanja in bolj premišljeno načrtujejo logistične aktivnosti,” so dejali.

Intereuropa zaradi krize ni spreminjala pričakovanj poslovanja za letos, razmere pa ves čas spremljajo. “Trudimo se, da ostajamo čim bolj prilagodljivi. To pomeni, da skupaj s partnerji iščemo alternativne poti, zagotavljamo zmogljivosti in strankam sproti posredujemo informacije, da lahko tudi v takih razmerah delo poteka čim bolj nemoteno.”

Luka Koper: Bojimo se težav z odpremo na Bližnji vzhod

V Luki Koper v tem trenutku vpliva spopadov ne občutijo neposredno, je v nedavnem intervjuju za Forbes Slovenija dejala predsednica uprave Nevenka Kržan.

“Naši glavni trgi Daljnega vzhoda so Južna Koreja, Kitajska, jugovzhodna Azija, medtem ko z državami Perzijskega zaliva nimamo toliko prometa, zato izpadov v tem trenutku ne občutimo neposredno. Bojimo pa se potencialnih težav z odpremo blaga iz Luke Koper v države Bližnjega vzhoda zaradi zadnjih spopadov, v katerih so tudi napadi na Izrael. Obstaja velika verjetnost, da se blago zadržuje v pristanišču, namesto da bi se odpremilo, zato smo že v intenzivnih stikih z našimi strankami, da poskrbijo za čimprejšnjo odpremo blaga oziroma da v pristanišče ne dostavljajo blaga, za katerega nimajo zagotovljenega prevoza.”

“Če bi se zaostrovalo, da se spopad denimo razširi na Turčijo, Egipt ali še kam drugam, so lahko posledice, ampak ne bom špekulirala z napovedmi,” je še dejala vodja Luke Koper.

Hidria: Napovedi kupcev bodo dale okvirni odgovor

Pri dobavitelju izdelkov za avtomobilsko industrijo Hidria za zdaj ne zaznavajo motenj pri dobavah, toda “surovine in komponente nakazujejo dvige cen”.

Ob tem poudarjajo, da so na izbranih trgih pod pritiskom azijskih konkurentov in da se z dvigi minimalne plače in energentov slabša konkurenčnost. “Dvige cen nam bo morda uspelo delno prenesti, a slabša konkurenčnost bi lahko vplivala na naše deleže dobav v okviru obstoječih poslov, predvsem pa bo negativno vplivala na pridobivanje novih,« so dejali.

Upada naročil trenutno še ne zaznavajo, a dogajanje pozorno spremljajo. “Napovedi kupcev za prihodnje mesece bodo dale okvirni odgovor.”

Prav tako za zdaj v idrijskem podjetju zaradi dolgoročnih pogodb še niso soočeni z višjimi stroški energije. “V določenem segmentu imamo za leto 2026 že vnaprej dogovorjene cene,” so sporočili.

Megatel: Za zdaj ni bistveno večjega povpraševanja

V napadih na zalivsko energetsko infrastrukturo je Iran ciljal tudi na velike podatkovne centre, ki jih zahodna tehnološka podjetja gradijo v regiji za potrebe umetne inteligence in računalništva v oblaku. Toda pri slovenskem ponudniku podatkovnih centrov Megatel, ki sicer opaža rast zanimanja tujih podjetij za gostovanje podatkov v Sloveniji, od začetka spopadov ne zaznavajo bistveno večjega povpraševanja tujih podjetij, ki bi morda preusmerjala svoj podatkovni promet stran od vojnega območja.

“Od začetka vojne smo prejeli dve povpraševanji za gostovanje opreme v naših podatkovnih centrih od potencialnih strank z Bližnjega vzhoda,” je za Forbes Slovenija dejal direktor podjetja Mega M Matej Meža. Podjetje upravlja tri podatkovne centre v Sloveniji in enega na Hrvaškem.

Podatkovni centri so tudi energetsko požrešni objekti, a pri Megatelu vpliva krize ne čutijo, saj se zanašajo na obnovljive vire energije. “Večino elektrike proizvedemo sami v lastnih sončnih in hidroelektrarnah in tržna cena ne vpliva bistveno na naše poslovanje,” pravi Meža.

Posledično podjetje ne načrtuje dviga cen in ne pričakuje vpliva na letošnje poslovanje.

Pirnar: Štiri dni smo čakali ponudbo

Države Bližnjega vzhoda niso le pomembne izvoznice nafte in plina, temveč proizvedejo tudi slabo desetino primarnega aluminija. Dobave te široko uporabljane kovine so zaradi zaprtja Hormuške ožine motene, kar čutijo tudi slovenska podjetja, ki izdelujejo izdelke in polizdelke iz aluminija. Med njimi je izdelovalec vrat iz aluminija Pirnar, pri katerem so se nabavne cene polizdelkov, kot so profili in pločevina, zvišale za 12-13 odstotkov, je povedal glavni izvršni direktor Gašper Pirnar.

Pri družinskem podjetju iz Ljubljane so v dneh po napadih skušali zakupiti material za prihodnje četrtletje, a so štiri dni čakali na ponudbo, ker sprva nihče ni vedel, kakšno ceno postaviti. Nato je ponudba prišla, a po višji ceni kot le teden dni pred tem, je dejal Pirnar.

Steklarna Hrastnik opozarja na podvojitev cene plina

Pri Steklarni Hrastnik, ki deluje v energetsko intenzivni panogi steklarstva, opozarjajo na podvojitev tržne cene plina, zvišale pa so se tudi pogodbeno dogovorjene spremenljive cene dizelskega goriva, na kar vplivajo globalni dejavniki. “Tveganja, povezana z energijo, obvladujemo z diverzifikacijo virov in aktivnim upravljanjem,” so dejali.

V dobavi surovin ali komponent v zadnjem mesecu ne opažajo bistvenih motenj, razmere pa spremljajo in ohranjajo alternativne nabavne možnosti. Tudi pri naročilih oziroma prodaji ne zaznavajo pomembnejših odstopanj, ki bi bila neposredno povezana z razmerami na Bližnjem vzhodu. “Povpraševanje ostaja stabilno in skladno z našimi pričakovanji,” so dejali, zato tudi pričakovanj za letošnje poslovanje niso bistveno spreminjali.

Splošnih dvigov cen v odziv na bližnjevzhodno krizo prav tako ne načrtujejo.