Slovenska avtoindustrija z rastjo prihodkov: “Nobeno podjetje ne bo propadlo”

Člani strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti so lani skupno ustvarili nekaj več kot osem milijard evrov prihodkov oz. tri odstotke več kot leto prej, je danes predstavila direktorica GIZ ACS Tanja Mohorič. Ob tem je izpostavila pomen avtomatizacije za optimizacijo poslovanja v slovenski avtomobilski industriji, poroča STA.

Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo na področju mobilnosti (SRIP ACS+), katerega nosilec je Gospodarsko interesno združenje (GIZ) ASC – slovenski avtomobilski grozd, je lani štelo 112 podjetij in zaposlovalo 36.355 oseb. To je za tri podjetja in 284 zaposlenih več kot leto prej, je razvidno iz podatkov, ki jih je novinarjem v Ljubljani danes predstavila direktorica GIZ ACS Tanja Mohorič.

Člani SRIP ACS+ so lani skupno ustvarili za 8,08 milijarde evrov prihodkov, leto prej pa za 7,76 milijarde evrov.

Podjetja v tem strateškem partnerstvu sicer prihajajo iz širokega nabora področij, kot so proizvodnja komponent, mobilnost in logistika, proizvodnja vozil, podporne storitve, svetovanje, IKT ter raziskave in razvoj.

Razmere niso tako slabe

Kot je v pogovoru z novinarji dejala Mohorič, razmere v slovenski avtomobilski industriji niso tako slabe, kot mogoče deluje na podlagi različnih novic, predvsem o odpuščanjih v Nemčiji.

Ko podjetja v Nemčiji, kot je npr. Volkswagen, napovejo odpuščanja, se na slovenski avtomobilski grozd pogosto zvrstijo novinarska vprašanja o tem, kaj to pomeni za slovensko avtomobilsko industrijo in koliko podjetij bo zaradi tega pri nas propadlo.

“Nobeno ne bo propadlo, ker je delež nemškega trga v prodaji naših podjetij približno 40 odstotkov in se zmanjšuje, delež Volkswagna znotraj tega pa je bistveno manjši,” je pojasnila.

V SRIP ACS+ so lani ob napovedih velikih odpuščanj v Nemčiji povprašali svoje člane o tem, kako bo to vplivalo na njihovo prodajo v letu 2024 v primerjavi z letom 2023.

Odzvalo se je devet podjetij in podatki so pokazali, da bo prodaja Volkswagnu padla za okoli 100.000 evrov, medtem se bo prodaja na nemškem trgu rahlo povečala za okoli milijon evrov, prodaja na drugih trgih pa se bo še bolj povečala, je dejala Mohorič.

Diverzifikacija trgov in razvoj

Kot je poudarila, se njihovi člani namreč zavedajo, da na nemškem trgu trenutno vladata negotovost in nestabilnost, zaradi česar iščejo nove trge. Tako se veliko pogovarjajo s kitajskimi in japonskimi podjetji, ki vlagajo v proizvodnjo v Evropi. Pri tem so jim po besedah Mohorič v veliko pomoč tudi slovenska veleposlaništva, ki jim odpirajo vrata.

Poleg diverzifikacije trgov je pomemben vidik ohranjanja konkurenčnosti tudi vlaganje v razvoj in optimizacijo proizvodnih procesov, avtomatizacijo, digitalno preobrazbo in uvajanje umetne inteligence. “Slovenska avtomobilska industrija mora iti v tej smeri – robotizacija, avtomatizacija in s tem optimizacija poslovanja,” je poudarila.

Pomembne so tudi državne subvencije, ki podjetjem omogočajo, da hitreje pridejo do boljših rešitev. Ob tem je spomnila, da bo po napovedih vlade projekt Misija GREMO prejel do 200 milijonov evrov državne podpore. Kot je dejala, je bilo do zdaj realiziranih 50 milijonov evrov.

GIZ ACS je bil ustanovljen leta 2001, trenutno šteje 60 članov, še piše STA.