Slovenki z britanskim start upom se obeta skoraj milijon evrov
Teja Potočnik, ki se je lani uvrstila na prestižni Forbesov seznam 30 pod 30, je pred kratkim z ekipo Nanomation zmagala na tekmovanju v Berlinu in si s tem priborila možnost za 850 tisoč evrov investicije.
Na seznam perspektivnih mladih podjetnikov, ki ga vsako leto pripravlja Forbes, se je lani uvrstila tudi 25-letna Teja Potočnik. Potočnik je v okviru doktorata avtomatizirala proizvodnjo polprevodnikov na osnovi nanomaterialov, kar omogoča njihovo uporabo v industrijskem obsegu. Proizvodnja vezij na osnovi nanomaterialov je bila doslej zamudna in delovno intenzivna, v obrazložitvi izbora pojasnjuje Forbes.
Start up Nanomation, ki ga tudi vodi, je v Cambridgu ustanovila med doktorskim študijem na univerzi Cambridge in se z njim uvrstila v kategorijo proizvodnja in industrija.
Nova finančna injekcija
Doslej so v Nanomation zbrali dobrega pol milijona evrov tveganega kapitala, prejšnji mesec pa so dobili možnost še za skoraj milijon. Oktobra so namreč nastopili na tekmovanju Stage Two, ki ga je organiziral High-Tech Gründerfonds (HTGF) v Berlinu, so med mladimi podjetji, ki so izšla iz najboljših evropskih univerz, prejeli nagrado HTGF German Deep-Tech Award. Ta jim lahko prinese 850 tisoč evrov.
Kot je za Forbes Slovenija pojasnila Potočnik, je HTGF eden izmed večjih vlagateljev v Nemčiji z več kot 700 investicijami. Nagrada sicer še ni potrjena. “Trenutno smo z njimi v ‘due-diligence’, kjer morejo preveriti naše podatke, finance, načrt in podobno. Če bodo zadovoljni, se bomo pogajali o določilih investicije,” je pojasnila Potočnik.
Pri Nanomation trenutno zbirajo 1,5 milijona funtov svežega kapitala in HTGF bi v tem primeru investiral del tega, preostalo pa drugi investitorji iz Velike Britanije. “Upamo, da bomo zaključili z zbiranjem konec januarja,” dodaja.
V zadnjih mesecih so zaposleni z investicijami in pa tudi delom v laboratoriju, kjer trenutno razvijajo nov prototip.
Zakaj je pomembno, kar raziskuje
“V industriji polprevodnikov je kot material še vedno najbolj uporabljan silicij, vendar prihajajo v osredje razni nanomateriali, ker imajo večji razpon lastnosti. Dejstvo pa je, da je zelo težko z njimi delati. Rast večine nanomaterialov poteka na silicijevih vzorcih v vakuumskih komorah, kjer se njihove lastnosti lahko nadzorujejo s pomočjo različnih sinteznih parametrov. Ko sem pripravljala doktorat, sem nekaj mesecev samo sedela za mikroskopom v laboratoriju in ročno iskala nanostrukture na silicijevih vzorcih.
Na njih zrastejo polprevodni nanomateriali na čisto naključnih lokacijah. Na enem centimetru jih je lahko deset tisoč ali celo sto tisoč. Ker jih s prostim očesom ni mogoče videti, jih je treba skozi mikroskop locirati in karakterizirati njihove lastnosti. Ko najdeš nanomateriale, ki so uporabni za elektroniko, jih je potrebno ali ročno prestaviti in integrirati v elektroniko ali pa okoli njih ustvariti elektronsko vezje.
Ker je bilo vse skupaj delovno zelo naporno, sem poiskala način, da bi ta proces pospešila. Razvila sem programsko opremo, s katero sem avtomatizirala iskanje nanomaterialov. S tem se tudi pospeši proizvodnja polprevodnikov na osnovi nanomaterialov. Če poslikate silicijev vzorec, ta programska oprema oziroma postopek procesiranja slik poišče nanostrukture, ki jih potrebujete za posamezne aplikacije v elektroniki in tudi samodejno nariše vezje, ki se nato uporabi v proizvodnji,” je Potočnik svoje delo spomladi razložila za Forbes Slovenija.
