Slovenija v izdajo prve zelene obveznice

Slovenija je bankam Barclays, BNP Paribas, Credit Agricole CIB, Deutsche Bank, J.P. Morgan in OTP Banka podelila mandat za izdajo obveznic, vezanih na izpolnjevanje trajnostnih ciljev (zelene obveznice), ki bodo zapadle v juliju 2035, poroča STA.

Izdaja obveznic, vezanih na trajnostne cilje (angl. sustainability-linked bonds – SLB), je za Slovenijo prva tovrstna izdaja, za katero je vlada sprejela okvir v marcu. Obveznica bo imela zapadlost desetih let in se bo obrestovala s fiksno obrestno mero. Ta se bo lahko v odvisnosti od doseganja trajnostnih ciljev, ki so določeni v okviru za izdajo obveznic, vezanih na izpolnjevanje trajnostnih ciljev, pri izplačilu zadnjega kupona povečala (angl. step-up) ali znižala (step-down), so sporočili z ministrstva za finance.

Ključni kazalnik uspešnosti bodo skupni letni izpusti toplogrednih plinov, in sicer bo prvi trajnostni cilj 35-odstotno zmanjšanje skupnih izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na osnovo iz leta 2005, drugi trajnostni cilj pa 45-odstotno zmanjšanje teh izpustov.

Bloomberg je januarja poročal, da naj bi finančno ministrstvo skušalo z izdajo zbrati 1,5 milijarde evrov.

Vpliv trajnostnih ciljev na obrestno mero

Obrestna mera se bo povečala za 50 bazičnih točk z začetkom na datum poravnave plus devet let, če prvi trajnostni cilj ne bo dosežen in/ali poročilo o doseganju trajnostnih ciljev ne bo objavljeno.

Obrestna mera pa se bo znižala za 50 bazičnih točk z začetkom na datum poravnave plus devet let, če bo dosežen drugi trajnostni cilj, še piše STA.

Ministrstvo izvedbo izdaje pričakuje v bližnji prihodnosti, v odvisnosti od razmer na finančnih trgih, so zapisali.

Slovenija je v preteklosti že dvakrat izdala tudi tako imenovane trajnostne obveznice, nazadnje januarja 2023, ko je država z izdajo zbrala 1,25 milijarde evrov. Te so namenjene financiranju investicij, ki podpirajo okoljske in socialne cilje, medtem ko pri novi izdaji doseganje trajnostnih ciljev neposredno vpliva tudi na obrestno mero.