Slovenija kot ena prvih držav izdala posebno digitalno obveznico
Slovenija je 25. julija izdala svojo prvo obveznico, ki temelji na tako imenovani tehnologiji razpršenih evidenc, kar je prvi primer takšne izdaje v Evropski uniji in eden prvih v svetu.
Ministrstvo za finance je v četrtek, 25. julija, izdalo posebno digitalno obveznico z nominalno vrednostjo izdaje v višini 30 milijonov evrov. Obveznica temelji na tako imenovani tehnologiji razpršenih evidenc (angleško Distributed Ledger Technology – DLT).
Kupon obveznice znaša 3,65 odstotka, datum zapadlosti pa je čez štiri mesece oziroma 25. novembra 2024.
Obveznica je izdana v okviru poskusnega programa Evropske centralne banke (ECB) za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji z denarjem centralne banke. Za denarni del poravnave izdaje je bila uporabljena rešitev francoske centralne banke Banque de France (BdF), imenovana DL3S (angleško Distributed Ledger for Securities Settlement System), so v izjavi za javnost sporočili z ministrstva.
Organizator izdaje je bila francoska banka BNP Paribas. Ta je tudi upravljavec DLT tokenizacijske platforme Neobonds, ki deluje na programskem jeziku DAML (angleško Digital Asset Modelling Language) na zasebni in zaprti tehnologiji razpršenih evidenc Canton.
Nove tehnologije upravljanja dolga
Slovenija si prizadeva za uvedbo novih tehnologij pri upravljanju dolga države in na splošno na finančnem trgu, so še dejali na ministrstvu. Take izdaje in eksperimenti s tokeniziranim denarjem centralne banke predstavljajo pomembno stopnico k večji preglednosti in učinkovitosti finančnih trgov.
Sodeč po pojasnilih ministrstva na njihovem LinkedIn profilu, se pri digitalnih obveznicah, ki so ustvarjene na tehnologiji razpršenih evidenc, podatki “zapišejo kot zaporedje transakcij oziroma vnosov in se shranjujejo v verigi blokov (blockchain), katerih zaporedje in pristnost sta zavarovana z matematičnimi algoritmi.”
Na tehnologiji verige blokov temeljijo med drugim tudi kriptovalute. Gre za koncept, pri katerem ni potrebe po centralizirani evidenci, saj ima vsak udeleženec v shemi enako celovito evidenco o vseh drugih udeležencih. To omogoča transparentnost, varnost in časovne prihranke pri procesiranju finančnih tokov, še pravijo na ministrstvu.
