Slovenci razvili virtualni ‘kufer’, na vlak umetne inteligence se jim ne mudi

Slovensko tehnološko podjetje Koofr, ki ponuja storitve v oblaku brez zbiranja podatkov o uporabnikih, je v 12 letih obstoja dvignilo letne prihodke nad 600 tisoč evrov in se ponaša z nekaj manj kot milijonom aktivnih uporabnikov v več kot 150 državah. Nadaljno rast načrtujejo brez pomoči vseprisotne umetne inteligence, ki po mnenju direktorja in soustanovitelja ni ključnega pomena za njihovo ponudbo.

“Zavezali smo se, da v skladu z našo politiko zasebnosti nikoli ne bomo uporabili podatkov naših uporabnikov za to, da bi trenirali umetno inteligenco, kot to počnejo nekateri tekmeci. Od naših uporabnikov smo slišali željo, da je ne uvajamo. Zdi se mi, da tisti uporabniki, ki so bolj osveščeni o zasebnosti, mogoče niso ravno navdušeni nad idejo umetne intelligence, ki uporablja njihove podatke,” je za Forbes Slovenija dejal generalni direktor podjetja Damjan Matičič.

S soustanoviteljem Koofra smo se pogovarjali o začetkih podjetja, ko je v prvem letu obstoja postalo slovenski start up leta; o sodelovanju v kibernetski vaji zveze Nato; o tem, zakaj njihovi podatkovni centri niso v Sloveniji; in o odločitvi, da ne obdelujejo uporabniških podatkov.

Ko so začeli, ni bilo veliko tovrstne ponudbe

Danes oblačne storitve ponujajo praktično vsi tehnološki velikani, končnim uporabnikom so verjetno najbolj poznani Googlov Drive, Applov iCloud in Microsoftov OneDrive. Vse večji delež prihodkov z oblačnimi storitvami ustvari tudi spletni trgovec Amazon, v okviru svoje podružnice Amazon Web Services (AWS). A leta 2012, ko se je štirim soustanoviteljem Koofra porodila ideja za oblačno storitev, je bil na trgu vodilni pionir tovrstnih storitev, Dropbox.

“Ko smo začenjali, je bilo kar težavno pošiljati velike datoteke med podjetji. Tako da je prvo verzijo tega, kar je kasneje postal Koofr, naredil eden od naših ustanoviteljev Luka (Zakrajšek, op. a.), in sicer v okviru evropskega konzorcija, ki se je soočal s težavo, kako pošiljati večje datoteke, ne da bi te šle preko ameriških strežnikov,” pravi Matičič.

Leta 2013 so Matičič, Zakrajšek, Jaka Močnik in Andraž Vrhovec skupaj z angelskim vlagateljem Gregorjem Pipanom, soustanoviteljem IT-podjetja Xlab, ustanovili Koofr. Ideja za ime, ki izhaja iz poslovenjene nemške besede ‘Koffer’ oziroma kovček, je izšla iz poimenovanja začetnega programa, ki ga je razvil Zakrajšek. “Nato smo se odločili, da bo to tudi ime firme. Meni se je zdelo ime zanimivo in malo drugačno kot običajno,” pravi direktor.

Od takrat so soustanovitelji izplačali angelskega vlagatelja, eden od soustanoviteljev pa je zapustil podjetje, čeprav ostaja solastnik. Po podatkih na Gvinu je trenutno 30,75 odstotka podjetja v lasti Matičiča, 18,75 odstotka v lasti Zakrajška, Močnik in Vrhovec imata vsak po 15,25 odstotka, preostalih 20 odstotkov delnic pa je v lasti podjetja.

Start up leta in rast prihodkov

Že prvo leto obstoja je Koofr postal start up leta po izboru organizacije Start up Slovenija. Takrat so prejeli denar iz slovenskega podjetniškega sklada P2, in sicer okrog 50 tisoč evrov za obdobje dveh let. To je tudi edina javna subvencija za podjetje, ki se je osredotočilo na financiranje iz lastnih prihodkov, zato v svojih 12 letih obstoja tudi niso iskali denarja pri skladih tveganega kapitala.

“Na eni točki smo se ustanovitelji odločili, da bomo šli svojo pot preko prihodkov, preko organske rasti. Prva leta smo delovanje financirali z razvojem programske opreme za podjetja – torej drugimi aktivnostmi kot primarno storitvijo – smo pa sedaj precej bolj svobodni in manj vezani na zahteve nekega tretjega lastnika,” pravi direktor.

Te projekte, nepovezane s primarno dejavnostjo shranjevanja podatkov v oblaku, so po besedah Matičiča z leti postopno zapirali, ko je rastel glavni posel. Lani so zaključili še zadnje izmed njih, z izjemo projektov na področju kibernetske varnosti.

Prihodki Koofra so z leti rasli in leta 2023 dosegli nekaj manj kot 650 tisoč evrov. Uradnih podatkov za lani še ni, a kot pove direktor, pričakujejo okrog 10-odstotno rast. Pri tem poudarja, da je njihov glavni posel, torej shranjevanje podatkov v oblaku, lani beležil 50-odstotno rast prihodkov in pomenil več kot polovico prihodkov podjetja.

Po padcu dobička v 2023, ki je posledica višanja plač in širitve infrastrukture zaradi večjega prometa, v 2024 znova pričakujejo rast dobička.

Podatkovni centri v EU, a ne v Sloveniji

Podjetje, ki v Sloveniji zaposluje 10 ljudi, v matični državi nima podatkovnih centrov. Se pa ti nahajajo znotraj EU. “Večina naših strežnikov je v Nemčiji, nekaj tudi na Finskem, v Romuniji, Španiji. Vedno gledamo, da so znotraj EU. To je naša prednost, da so podjetje, lastništvo, podatki, strežniki in vsa infrastruktura znotraj EU in padejo pod evropske zakone. Obstajajo tudi podjetja, ki so evropska, a imajo hkrati ameriške vlagatelje, kar jih avtomatično uvršča med podjetja, ki so znotraj dosega ameriških sodišč,” pravi Matičič.

Vsa ameriška podjetja morajo namreč podatke deliti na zahtevo določenih inštitucij in obenem ne smejo povedati, da so podatke delili. Po drugi strani imamo v EU zakonodajo, kjer bi inštitucija morala priti na sodišče in pridobiti nalog. "Če nekdo pride z nalogom, je seveda podatke treba predati, tudi npr. v Švici. Ampak je pa mogoče pot do njih drugačna kot v ZDA."

Direktor poudarja, da morajo biti podatkovni centri razpršeni, kar se je za podjetje izkazalo kot koristno, ko je v Baltskem morju prišlo do prereza podatkovnih kablov med Estonijo in Finsko. Takrat so pri Koofru preusmerili promet na druge podatkovne centre. Večina uporabnikov ni čutila posledic, nekateri pa so potožili nad počasnejšim prenosom.

Razlog, da podatkovnih centrov nimajo v Sloveniji, je predvsem cena. "Treba se je zavedati, da so pri nas uporabniki pripravljeni plačati določene cene, na katere so jih navadili microsofti, googli in appli, zato mi ne moremo priti ven s poljubno višjimi cenami. Zato je tudi na stroškovni strani treba najti temu primerne rešitve. V Sloveniji nismo prišli do take cene," pove direktor.

Ne sledenju, oglasom in umetni inteligenci

Koofr že od svojih začetkov ne "rudari" podatkov svojih uporabnikov, torej jim ne sledi z analitiko in posledično tudi ne bazira svojih prihodkov na oglasih, niti podatkov ne obdeluje za razvoj storitev umetne inteligence.

"Ko je pred leti prišlo obvestilo o piškotkih, ki so ga morale dobiti praktično vse spletne strani, ga naša stran ni potrebovala – ker dejansko nimamo sledilnih piškotkov, ker nimamo analitike. Na to smo kar ponosni, ker nas diferencira. Včasih nam verjetno oteži vpogled v to, kaj uporabniki delajo in kaj bi lahko mogoče bolje monetizirali ali razvili, ampak to pač sprejmeš," odločitev komentira Matičič.

Večina spletnih mest pri analitiki uporablja Googlovo analitično storitev, tu pa se je vodjem Koofra postavilo vprašanje: ali imajo od nameščanja Googlove analitike na strani več oni sami ali Google, ki je njihova konkurenca na področju oblačnih storitev? "Verjetno Google, ker bi mi imeli manj koristi od teh podatkov kot Google," meni direktor.

Matičiču se ne zdi, da manko analitike omejuje potencialne prihodke, saj prihodke ustvarjajo s prodajo paketov uporabnikom in ne oglasi, ki bi zahtevali obdelavo podatkov. Z analitiko bi morda lahko le prepoznali kakšne vzorce uporabe in izboljšali funkcionalnost, a kot pravi, se da to "doseči tudi drugače: če uporabnike kaj vprašaš, ti marsikaj povejo, ni treba, da jim slediš."

Podobno so zadržani do umetne inteligence, ki se za delovanje zanaša prav na veliko podatkovno bazo. Ker podatkov o uporabnikih ne zbirajo, zaenkrat ne vidijo resnične dodane vrednosti v uvajanju umetne inteligence, čeprav področje spremljajo. "Marsikatero podjetje dodaja zmožnosti umetne inteligence na silo, ker se bojijo da bi zamudili vlak. A stvari, ki jih lahko reši umetna inteligenca, lahko rešimo tudi z bolj predvidljivimi in natančnimi orodji," meni Matičič.

Kibernetska varnost in Natova vaja

Koofr je julija lani sodeloval v Natovi vaji Locked Shields, vsakoletni simulaciji scenarija, kjer pride do kibernetskega napada na neko virtualno državo. Člani ekipe morajo braniti to državo pred kibernetskimi napadi, ki vključujejo izpade omrežij elektrike, plina, napade na mobilna omrežja, računalnike, itd.

Ekipa, v kateri je sodeloval Koofr, je bila sestavljena iz članov slovenske vojske in predstavnikov slovenskih podjetij, slovenska ekipa pa na vaji sodeluje z italijansko.

Do delovanja na področju kibernetske varnosti je sicer prišlo organsko, saj njihova storitev zahteva poznavanje področja. "Z leti se izkaže, da če imaš neko storitev, ki jo ponujaš končnim uporabnikom na globalnem trgu, se boš slej ko prej moral začeti ukvarjati z varnostjo. Ker smo bili pogosto tarča DOS napadov, hekerskih napadov, poskusov vdorov v račune uporabnikov, smo se začeli ukvarjati s kibernetsko varnostjo in prišli v skupino slovenskih podjetij na tem področju," pojasni Matičič.

Prihodki iz naslova kibernetske varnosti sicer za zdaj pomenijo majhen del prihodkov Koofra, a podjetje v njih vidi priložnost za rast, zato ta segment namerava ohraniti tudi v prihodnje.

Skoraj milijon uporabnikov

Danes se Koofr bliža milijonu aktivnih uporabnikov, pove Matičič, a poudari, da podjetje sproti briše neaktivne račune. Lani so po njegovih besedah zbrisali približno 100 tisoč računov, ki se niso prijavili v zadnjih dveh letih. V zadnjem četrtletju lanskega leta so medtem pridobili okrog 60 tisoč novih uporabnikov, kar je blizu Dropboxu, ki je v istem obdobju pridobil 63 tisoč novih uporabnikov.

Uporabnike imajo v 156 državah. Največji trg so ZDA, nato sledijo evropske države.

Njihove stranke so večinoma posamezniki, imajo pa tudi prihodkovni del, kjer storitev ponujajo telekom omrežjem po Evropi, ki nato storitev ponujajo v paketih naprej svojim uporabnikom, prav tako pretežno fizičnim osebam. S tem delom posla so prisotni v Španiji, na Portugalskem, v Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Črni Gori, Romuniji, širijo se tudi v Belgijo.