Skrbi zaradi Trumpovih groženj panogi, ki tudi pri nas doživlja razcvet

“V kratkem bomo objavili visoke carine na farmacevtske izdelke,” je ta teden napovedal Donald Trump in dejal, da bodo “tako visoke, kot še nobene”. Ameriški predsednik ocenjuje, da bo to podjetja motiviralo, da preselijo proizvodnjo v ZDA. “Opustili bodo druge kraje, ker (…) večino prodaje ustvarijo tukaj, in bodo odpirali tovarne tu,” je v torek dejal Trump, ki je prepričan, da bo njegova carinska politika rezultirala v reindustrializaciji ZDA. Mnogi ekonomisti in strokovnjaki sicer dvomijo, da se bo to res zgodilo.

V sredo je sicer prišlo do preloma v carinski ofenzivi ameriške administracije. Na ta dan so v veljavo stopile tako imenovane recipročne carine, a že zvečer je Trump napovedal njihovo 90-dnevno zamrznitev, domnevno zaradi dogajanja na trgu z obveznicami. Edina država, ki ji Trump ni (začasno) prizanesel, je Kitajska, kateri je ameriški predsednik določil 125-odstotne dodatne carine.

Korak nazaj sicer daje občutek, da bi si lahko tudi farmacevtska podjetja oddahnila, a na drugi strani je dejstvo, da Trump ni zamrznil panožnih carin, kot so nedavno uveljavljene dodatne carine za uvoznike izdelkov iz jekla in aluminija ter avtomobilov. Uradnih obvestil, da bi ameriška administracija spremenila svojo namero glede carin za farmacevtska podjetja, za zdaj ni.

Nekateri so Trumpove navedbe, da bodo carine “tako visoke, kot še nobene”, razumeli, da bi lahko znašale več kot 25 odstotkov, kolikor znašajo ostale ‘panožne’ carine. To bi lahko vplivalo na trgovinske tokove v panogi, v kateri je danes na podlagi sporazuma med članicami Svetovne trgovinske organizacije iz leta 1994, glavnina proizvodov oproščena carin. V sporazumu trenutno sodelujejo Kanada, EU, Japonska, Kitajska, Norveška, Švica, Združeno kraljestvo in ZDA, je navedeno na spletni strani organizacije.

Posledice bi čutili na obeh straneh Atlantika

Tiskovna agencija Reuters piše, da naj bi do zdaj Trump industriji registriranih zdravil, ki samo na ameriškem trgu letno ustvari 1.700 milijard evrov prodaje, prizanesel iz dveh razlogov; prvi je kompleksnost dobavnih verig, drugi pa tveganje za življenja ljudi, če bi prišlo do pomanjkanja zdravil. To kaže, da bi jo lahko ta panoga bolje odnesla, kot denimo proizvajalci avtomobilov in lahkih tovornih vozil, za katere po novem veljajo 25-odstotne dodatne carine.

Na drugi strani padci delnic švicarskih farmacevtov po Trumpovi napovedi carin in tudi poteze Novartisa, ki je konec marca na hitro poskušal povečati zalogo v ZDA, kažejo, da je tako v podjetjih kot med vlagatelji prisotna določena mera zaskrbljenosti.

Predstavniki cehovskih združenj in največjih farmacevtskih podjetij, tudi Novartisa, so ta teden sestankovali s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in jo opozorili, da bi carine “povzročile škodo podjetjem na obeh straneh Atlantika, kar bi imelo posledice za globalno povezane dobavne verige in razpoložljivost zdravil tako za evropske kot ameriške bolnike”. Zavzeli so se za deregulacijo evropske industrije, da bi Evropa ohranila konkurenčnost, ter pogajanja z ZDA. Kot je objavilo evropsko združenje farmacevtskih podjetij (EFPIA), so menedžerji farmacevtskih podjetij opozorili na tveganje, da se bodo farmacevtske raziskave, razvoj in proizvodnja vse bolj usmerjali v ZDA, če Evropa ne bo hitro in korenito spremenila pogojev za to panogo.

Raziskava med člani združenja, v kateri je sodelovalo 18 velikih in srednje velikih podjetij, naj bi tako pokazala, da je ogroženih 85 odstotkov načrtovanih naložb v Evropi v obdobju od letos do leta 2029, skupno vrednih 50,6 milijarde evrov, ter polovica izdatkov za raziskave in razvoj v Evropi (okoli 52,6 milijarde evrov). Podjetja, ki so odgovorila, ocenjujejo, da je v prihodnjih treh mesecih ogroženih skupno 16,5 milijarde evrov, kar je desetina vseh naložbenih načrtov.

EFPIA opozarja, da so ZDA za farmacevtska podjetja bolj privlačna po vseh kazalnikih za vlagatelje, od razpoložljivosti kapitala, intelektualne lastnine, hitrosti odobritve zdravil do spodbud za inovacije. Poleg negotovosti, ki jo povzroča grožnja s carinami, je spodbud za naložbe v EU malo, za selitev v ZDA pa veliko, so v združenju navedli v sporočilu za javnost.

Poleg negotovosti, ki jo povzroča grožnja s carinami, je spodbud za naložbe v EU malo, za selitev v ZDA pa veliko.

Evropsko združenje farmacevtskih podjetij EFPIA

V Švici farmacevti ujeli bankirje

Tudi v Švici po poročanju NZZ.ch ameriške napovedi carin povzročajo nelagodje, predvsem zaradi tveganja, da bi dogajanje vplivalo na največji podjetji, Roche in Novartis. Farmacija pomeni kar 60 odstotkov švicarskega izvoza v ZDA. Kot je znano, pa je prav Švico pri (zdaj zamrznjenih) recipročnih carinah doletela najvišja carinska stopnja v Evropi, in sicer 31-odstotna.

Kot poroča NZZ.ch, je na prelomu tisočletja farmacija pomenila dva odstotka švicarskega BDP, danes je na petih odstotkih, s čimer je po deležu v BDP ujela tradicionalno močno panogo bančništva. Poleg tega je panoga pomembna predvsem z vidika gospodarske rasti; NZZ.ch poroča, da je Švica v zadnjem desetletju rasla po okoli dva odstotka letno, od tega je 0,8 odstotne točke prispevala farmacija.

Portal navaja, da je računanje učinka morebitnih ameriških carin na farmacevtske izdelke iz Švice težko. Po njihovi oceni bi podjetja verjetno sprva skušala dodatne stroške prenesti na kupce, kar bi povzročilo zvišanje cen zdravil v ZDA, ne bi pa takoj vplivalo na količino švicarskega izvoza. Na primeru Novartisa lahko sklepamo tudi, da že zdaj povečujejo zaloge na ameriškem trgu, kar pomeni, da se bodo učinki morebitnih carin pokazali z zamikom.

Srednjeročno pa bi lahko proizvajalci preselili več svoje proizvodnje v ZDA, kar bi vplivalo na dodano vrednost, ustvarjeno v Švici, navaja NZZ.ch. A hkrati ugotavlja, da glavnina dodane vrednosti, ustvarjene v Švici, izhaja iz razvoja, na to pa carine ne bi toliko vplivale.

Konec tega tedna je Novartis tudi že razkril načrt, da namerava v petih letih v ZDA vložiti 23 milijard dolarjev, in sicer v gradnjo ali širitev desetih proizvodnih lokacij. Pri tem ni znano, kakšni so bili načrti farmacevta pred zadnjim carinskim valom. Je pa podjetje v poročilu za 2024 navedlo, da je od 2021 zaprlo sedem lokacij v ZDA, tudi razvojni center v San Diegu. Zdaj je očitno prišlo do preobrata; v ta teden obelodanjenem naložbenem načrtu Novartis med drugim napoveduje tudi milijardo vlaganj v razvojno vozlišče v San Diegu.

Pa slovenski Krka, Lek, Novartis?

Tudi Slovenija se krepi kot proizvodno in razvojno vozlišče švicarskih farmacevtov. Kot kažejo podatki EFPIA, je bila že predlani Slovenija peta največja proizvajalka farmacevtskih izdelkov v Evropi (gledano po vrednosti proizvodnje na prebivalca), farmacevtski sektor prispeva že okoli pet odstotkov BDP. Pomemben pa je postal tudi z vidika zaposlovanja, saj ustvarja že 15 tisoč delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Krka, ki je imela lani 1,9 milijarde evrov prihodkov, v ZDA ne izvaža. Za druga podjetja pa ameriški trg ni nepomemben, zato bi lahko vsaj posredno čutili posledice. Lek, ki je del švicarske skupine Sandoz, je v letu 2023 (zadnji javno dostopni podatki) v Severno Ameriko prodal osem odstotkov. V tistem letu se je Sandoz sicer odcepil od Novartisa, kar bi lahko pomembno vplivalo tudi na prodajni portfelj skupine Lek. Ta je v letnem poročilu za 2023 med drugim navedel, da se bo proizvodna lokacija trdnih izdelkov v Lendavi, kjer Lek trenutno izvaja velike naložbe, v prihodnje usmerila tudi na trg ZDA. Poleg tega Lek po ločitvi od Novartisa v Lendavi in Ljubljani izvaja za pol milijarde evrov naložb.

V Leku so nam na vprašanje, ali in kakšne bi lahko bile posledice carin zanje, odgovorili, da so farmacevtski izdelki za zdaj izvzeti iz carin in da je to “najboljši način za zagotavljanje dostopnosti zdravil bolnikom, zlasti generičnih in podobnih bioloških zdravil”. Dodali pa so še, da generična in podobna biološka zdravila predstavljajo veliko večino porabljenih zdravil v ZDA in po svetu, po vrednosti pa le manjši delež.

V Sloveniji ima podjetje z okoli 3.600 zaposlenimi tudi Novartis. Švicarski farmacevtski velikan je po podatkih v letnem poročilu lani v ZDA ustvaril več kot 40 odstotkov prodaje (21 milijard dolarjev od skupno 50 milijard dolarjev prihodkov). Na vprašanje, koliko je v te tokove vpletena slovenska enota, so nam v Novartisu odgovorili, da v Sloveniji proizvajajo zdravila za bolnike po vsem svetu, vendar iz Slovenije ne izvažajo neposredno na tuje trge – kot pišemo v nadaljevanju, gre glede na zunanjetrgovinsko statistiko Slovenije tok verjetno prek Švice.

Dodali so, da v skupini skrbno spremljajo ameriško carinsko politiko in ocenjujejo njen potencialni vpliv. “Novartis je zgradil robustno globalno proizvodno in dobavno mrežo, kar nam omogoča, da za bolnike po vsem svetu zagotavljamo zdravila, ko jih potrebujejo. Zavezani smo k konstruktivnemu sodelovanju z administracijo predsednika Trumpa in ameriškim kongresom, s ciljem zagotavljanja pogojev, ki podpirajo razvoj naslednje generacije zdravil in omogočajo bolnikom dostop do njih,” so navedli v odgovoru za Forbes Slovenija.

V Novartisu v Sloveniji proizvajamo zdravila za bolnike po vsem svetu, vendar iz Slovenije ne izvažamo neposredno na tuje trge.

Novartis Slovenija

Morebitne carine pa bi lahko vplivale še na eno podjetje. Novartis je del proizvodnih zmogljivosti v Mengšu predlani oddal kitajskemu poslovnemu partnerju Portonu, ki mu dobavlja farmacevtske učinkovine. Kitajci so napovedovali 300 novih delovnih mest. O načrtih in poslovnem modelu podjetja je znanega le malo. Je pa v nedavni objavi v Harvard Business Review Li Haitao, profesor financ in dekan kitajske poslovne fakultete Cheung Kong Graduate School of Business, navedel, da ima Porton lokacije na Kitajskem, v ZDA in v Sloveniji. V ameriškem New Yerseyu ima raziskovalno-razvojni center, ker so ZDA globalni center za razvoj inovativnih zdravil, v Sloveniji pa naj bi postavil proizvodnjo, da bi zadostil ameriški regulativi na področju varnosti oskrbovalne verige.

Iz tega bi lahko sklepali, da se bo podjetje prav tako usmerjalo na ameriški trg, pri čemer ni jasno, ali je glavni kupec podjetja Novartis ali Porton deluje samostojno. Iz podjetja Porton Pharmatech nam na vprašanja o potencialnih učinkih morebitnih dodatnih carin niso odgovorili.

Zapletene dobavne verige

Trumpov namen je obuditi proizvodnjo zdravil v ZDA, ki se je v zadnjih desetletjih močno skrčila. Uvoz farmacevtskih izdelkov v ZDA se je po podatkih Trading Economics v zadnjem desetletju podeseteril in lani znašal 213 milijard evrov. Kot piše Reuters, so ZDA sicer s 1.700 milijardami evrov letne prodaje največji in najbolj dobičkonosen trg za farmacevte.

Reuters opozarja, da je osnovni problem proizvodnja osnovnih učinkovin (API), ki se je preselila v tretje države, predvsem Kitajsko in Indijo. Podatki kažejo, da je bilo leta 2023 v ZDA proizvedenih le štiri odstotke teh učinkovin, štiri petine pa na Kitajskem in v Indiji. Da to povečuje tveganje za oskrbo ameriškega trga, se je, kot spomni mednarodna tiskovna agencija, pokazalo v času epidemije koronavirusa, ko je zaradi zaprtja kitajskih obratov prišlo do pomanjkanja penicilina in drugih antibiotikov.

Veliki farmacevti, kot so GSK, AstraZeneca ali Pfizer, pogosto zdravila proizvajajo v razvejani globalni mreži držav, kot so Irska, Nemčija, Kanada, Združeno kraljestvo in ZDA, piše Reuters. Švicarski NZZ.ch piše, da gredo inovativna zdravila pogosto skozi 10 do 15 proizvodnih faz v različnih državah, preden pridejo do končnega potrošnika.

Tudi Slovenija je le ena od členov v verigi švicarskih farmacevtov; tako zunanjetrgovinska statistika kaže, da se je zadnja leta močno povečal izvoz iz Slovenije v Švico. Ta je lani znašal že 21 milijard evrov, medtem ko je celoten izvoz farmacevtskih izdelkov (po začasnih podatkih) znašal 25 milijard evrov.

Že večkrat smo sicer pisali o opozorilih vladnega Urada RS za makroekonomske analize, da gre dobršen del izvoza farmacevtskih izdelkov v Švico pripisati izvozu predhodno uvoženih farmacevtskih izdelkov (brez menjave lastništva), ki ne prispeva veliko k dodani vrednosti oziroma bruto domačemu proizvodu Slovenije (BDP). Na to opozarja tudi NZZ.ch, ki piše, da “švicarska farmacevtska podjetja pogosto izvažajo izdelke v Slovenijo, kjer jih dodatno predelajo, pozneje pa jih ponovno uvozijo v Švico.”

Sočasno z rastjo izvoza pa se je povečeval tudi uvoz organskih kemičnih proizvodov iz Kitajske in Indije, ki bi ga lahko pripisali tej industriji. Lani je uvoz te kategorije iz Indije znašal 5,8 milijarde evrov, iz Kitajske pa 5,1 milijarde evrov.

Ob Trumpovi želji, da bi farmacevte znova zvabil v ZDA, s čimer bi se dodana vrednost ustvarjala tam, ne pa na Kitajskem, v Indiji in Evropi, pa analitiki in farmacevtska podjetja poleg kompleksnosti verig svarijo tudi, da postavitev tovarn terja čas. Reuters povzema njihove ocene, da lahko izgradnja in opremljanje tovarne v ZDA traja tudi do 10 let, predvsem zaradi stroge regulative.

Farmacevtska industrija ustvari okoli pet odstotkov slovenskega BDP, Krka, Lek in Novartis skupaj zaposlujejo okoli 15 tisoč ljudi.

Dražja zdravila

Robin Feldman, profesorica prava na pravni fakulteti v San Franciscu, je za Newsweek ocenila, da bi ob vseh navedenih dejstvih carine lahko vsaj v začetni fazi vodilo v zvišanje cen, ki bi ga krili bolniki. “Podjetja za zdravila ne določajo cen na podlagi proizvodnih stroškov. Gre preprosto za vprašanje, koliko lahko trg prenese,” je dejala in ocenila, da bodo morebitne podražitve zaradi carin padle na bolnike in državno zdravstveno blagajno.

Analitik družbe BMO Capital Markets Evan Seigerman je za Reuters povedal, da bodo carine verjetno le malo pripomogle k temu, da bi se proizvodnja vrnila v ZDA. “Glede na zapletenost dobavne verige farmacevtskih izdelkov ne pričakujemo, da bo industrija uvedla kakšne večje spremembe,” je dejal.

Je pa na drugi strani Trumpova prizadevanja za krepitev domače proizvodnje pričakovano podprl Alex Schriver iz združenja ameriških farmacevtskih proizvajalcev. Kot že omenjeno, je naložbe napovedal Novartis, pa tudi Eli Lilly, ki bo vložil 27 milijard dolarjev in postavil štiri nove tovarne. Multinacionalka Johnson & Johnson pa je nedavno predstavila načrte za povečanje naložb v ZDA za 25 odstotkov na več kot 55 milijard dolarjev v naslednjih štirih letih.