Kako sta izbranca Forbesovega izbora 30 pod 30 zadovoljna z odgovori Roberta Goloba

Premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je v predvolilnem pogovoru na N1 odgovarjal tudi na vprašanji, ki sta ju zanj in za nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janšo pripravila uspešna mlada Slovenca iz prvega slovenskega Forbesovega izbora 30 pod 30. Odgovoril jima je le Golob, saj Janše v mandatarski duel ni bilo.

To je bilo vprašanje podjetnika Luke Sinčka, solastnika Juicy Marbles za Roberta Goloba: V zadnjih mesecih pred volitvami je vaša vlada uvedla nove obveznosti za delodajalce, kot sta zimski regres in nominalno največji dvig minimalne plače v zgodovini Slovenije – oboje tik pred uveljavitvijo.

Glede na vaše pretekle podjetniške izkušnje verjetno razumete, da podjetja tako težko planiramo poslovanje. Po poročanju GZS je kot posledica vaših ukrepov trenutno ogroženih 16 tisoč podjetij in 66 tisoč delovnih mest.

Ali glede na te številke priznavate, da je šlo za zgrešen postopek, in ali nameravate v prihodnje gospodarstvu nameniti več časa, da se lahko pripravimo na takšne spremembe?

Premier Golob je v odgovoru poudaril, da je ponosen in vesel, da so uzakonili božičnico.

O časovnici uvedbe nove obveznosti (to je prvič napovedal sredi septembra, 18. decembra pa je bil za večino podjetij skrajni rok za izplačilo), pa je v studiu N1 dejal naslednje: “Ko je bila božičnica vpeljana, ni bila vpeljana enkratno. To ni bil predvolilni bombonček. Sprejet je zakon, ki bo veljal ne samo za lansko leto, ko je marsikdo prvič v življenju dobil božičnico, ampak za vsa naslednja leta. Torej da vsi podjetniki, v dobrih in slabših podjetjih natančno vedo, koliko bo božičnica, ki jo bodo morali izplačati decembra. Torej da, naredili smo predvidljivost.”

Sinček: “Ključno je vprašanje stabilnosti pravil in pri nas to ni abstraktna razprava”

“Odgovora predsednika vlade ne morem šteti kot neposreden odgovor na moje vprašanje. Moje vprašanje ni bilo, ali je božičnica kot koncept dobra ali slaba, temveč ali bo država podjetjem pri uvajanju večjih sprememb zagotovila dovolj časa in regulatorne predvidljivosti za prilagoditev,” je v odzivu na premierjeva stališča navedel Sinček, soustanovitelj Juicy Marbles.

“Božičnico kot nagrajevanje zaposlenih podpiramo. Podpiramo tudi rast minimalne plače in dvig dodane vrednosti na zaposlenega. Ključno vprašanje pa je stabilnost pravil. Za hitro rastoča podjetja, ki delujejo na več trgih in planirajo več let vnaprej, je predvidljivo poslovno okolje temelj razvoja. Izziv niso cilji, temveč način in tempo implementacije, kadar spremembe niso dovolj vnaprej napovedane in sistemsko umeščene,” je navedel.

Dodal je, da v njihovem primeru to ni abstraktna razprava. “Na nedavni seji upravnega odbora smo obravnavali možnost selitve holdinga iz ZDA v EU. Ameriška članica odbora je izrazila jasno nasprotovanje selitvi v Slovenijo zaradi zaznane regulatorne nepredvidljivosti ter Slovenijo opisala kot ‘preveč nišno’, kot alternativi pa navedla Nemčijo in Združeno kraljestvo. To jasno kaže, da vprašanje stabilnosti neposredno vpliva na percepcijo države med tujimi investitorji in na odločitve o lastništvu ter umeščanju kapitala.”

Na nedavni seji upravnega odbora smo obravnavali možnost selitve holdinga iz ZDA v EU. Ameriška članica odbora je izrazila jasno nasprotovanje selitvi v Slovenijo zaradi zaznane regulatorne nepredvidljivosti.

Luka Sinček, Juicy Marbles

Pozitivno je, da bo formula zakonsko določena

Podjetnik medtem kot pozitivno ocenjuje napoved predsednika vlade, da bi bila formula za usklajevanje minimalne plače vnaprej zakonsko določena. “Prav takšni mehanizmi, jasne formule in manj diskrecije, povečujejo predvidljivost ob hkratni zaščiti delavcev,” meni.

Premier Golob je v pogovoru za N1 namreč dejal, da je sedanja formula, ki je vezana na minimalne življenjske stroške, “preveč ohlapna”. Moti ga, da “ni tako predvidljiva” kot denimo pri pokojninah, ki se usklajujejo s polovico inflacije za predhodno leto in polovico rasti bruto plače. “Z lahkoto bi lahko imeli to v zakonu in v naslednjem mandatu bomo to uredili, da bo formula za spremembo minimalne plače znana vnaprej, tako kot je pri pokojninah,” je napovedal premier.

Majhnost kot strateška priložnost

Sinček verjame, da ima Slovenija priložnost vzpostaviti okolje, kjer je delovanje startupov ne le enostavno, temveč tudi sistemsko predvidljivo in varno za investitorje.

“To vključuje implementacijo že pripravljenih startup reform, konkurenčno ureditev nagrajevanja zaposlenih z deleži, digitalizacijo ključnih postopkov (vključno z enostavnejšim ustanavljanjem in upravljanjem družb) ter poenostavitev poročanja. V času napredne digitalizacije bi morale institucije iz enega konsistentnega nabora podatkov znati pridobiti vse potrebne informacije, namesto da podjetja večkrat poročamo vsebinsko enake podatke različnim organom,” je navedel v odzivu za Forbes Slovenija.

“Velik del teh predlogov je že opisan v startup strategiji Slovenije. Jasna politična potrditev njenih ključnih ciljev in časovnice implementacije bi bila pomemben signal domačemu in tujemu kapitalu ter temelj, na katerem lahko slovensko startup okolje dolgoročno zacveti.”

Slovenija ima lahko po njegovem mnenju “v svoji majhnosti strateško prednost”.

“Tako kot so startupi agilnejši od velikih podjetij, je lahko tudi država agilnejša od večjih sistemov. Vendar agilnost ne pomeni nenapovedanih ali sunkovitih sprememb, temveč hitro in jasno izvedbo vnaprej komuniciranih reform. Prav majhnost nam omogoča, da stabilen in predvidljiv regulatorni okvir vzpostavimo hitreje kot večje države. Sprememba percepcije traja leta, njen temelj pa nastane z jasnimi, premišljenimi in pravočasno napovedanimi zakonodajnimi koraki.

Obenem verjamemo, da lahko država aktivneje podpira podjetja, ki uspešno pridobivajo zasebni tvegan kapital, z bolj jasnimi in administrativno enostavnimi mehanizmi soinvestiranja ter z razpisi, ki omogočajo razvoj tudi manjšim, hitro rastočim podjetjem,” je navedel Sinček.

Dodal je, da se veseli obiska predsednika vlade v prihodnjem tednu (premier Golob prihaja na uradni obisk v Juicy Marbles) in konstruktivnega pogovora “o tem, kako lahko skupaj ustvarimo pogoje, v katerih bodo slovenska podjetja globalno uspešna, tuji kapital pa bo Slovenijo dojemal kot stabilno in konkurenčno okolje za dolgoročno rast”.

Mnogi vrhunski raziskovalci še vedno odhajajo v tujino. Pogoji so tam pogosto boljši, kljub korakom naprej pri nas.

Maja Popović, Biotehniška fakulteta

Ponosen na potrditev iz Švice

Ob izvolitvi za predsednika vlade v državnem zboru pred štirimi leti je premier Golob med tri svoje prioritete za ta mandat uvrstil tudi družbo znanja. Obljubil je, da bodo vlagali v ljudi in znanje, ker da je to edini način, da pridemo do novoustvarjene vrednosti.

Mlada raziskovalka z biotehniške fakultete Maja Popović, ki je nedavno ovrgla več kot desetletje uveljavljeno znanstveno razlago interakcije med fagom in bakterijo, je imela za premierja Goloba (in tudi predsednika SD Janšo) naslednje vprašanje:

Slovenija trenutno težko zadržuje vrhunske znanstvenike, ki zaradi slabših pogojev, skromnejšega financiranja in tudi nižjega družbenega statusa znanosti odhajajo v tujino.

Državi, kot sta Avstrija in Nemčija, sta leta 2024 za raziskovalno-razvojne dejavnosti namenili več kot 3 odstotke BDP, medtem ko je Slovenija namenila samo okoli 2 odstotka.

Moje vprašanje za oba je posledično: koliko boste v naslednjem mandatu povečali vlaganje državnih sredstev in kakšne konkretne ukrepe boste uvedli, da boste povečali tudi zasebne naložbe – da ne bomo več država, ki izobražuje vrhunske kadre za tuje raziskovalne ustanove?

Premier je v odgovoru izpostavil povečanje proračunskega financiranja znanosti s 400 milijonov evrov v 2022 na lanskih več kot 800 milijonov evrov, Dejal je, da so lani sprejeli zakonodajo, s katero fiksirajo delež proračuna za znanost, ki se skozi leta viša. Na podoben način so fiksirali tudi sredstva za visoko šolstvo, ki je prav tako pomemben del razvojnega ekosistema.

Najbolj pa je, kot je dejal, ponosen na to, da so nas “v tem mandatu prepoznale največje švicarske multinacionalke”. Novartis in Sandoz, ki je lastnik Leka, sta namreč sredi naložbenega vala v Sloveniji. “Zakaj to počnejo ravno v Sloveniji? Njihov odgovor je, ker ima Slovenija tako dober znanstveno-raziskovalno-izobraževalni ekosistem, da vedo, da so njihove investicije tukaj varne, ker bodo imeli vedno dostop do ustreznih kadrov,” je dejal Golob.

Mlada raziskovalka razočarana, da na Janše ni bilo na soočenje: “Zanimalo me je tudi njegovo stališče”

“Z odgovorom predsednika vlade sem delno zadovoljna. Vem, da so se v tem mandatu sredstva za znanost okrepila, zato cenim prikaz doseženih premikov in poudarek na stabilnejšem financiranju ter mednarodni prepoznavnosti. Dobro je, da znanost dobiva več prostora in podpore,” se je na odgovor premierja odzvala Maja Popović.

“Moje vprašanje je bilo usmerjeno predvsem naprej. Rada bi jasno slišala, kaj lahko raziskovalke in raziskovalci pričakujemo v naslednjem mandatu, kako se bodo ohranili doseženi standardi, in s katerimi ukrepi bomo še bližje okolju, v katerem lahko res dolgoročno ostajamo in napredujemo. Iz izkušenj vidim, da mnogi vrhunski raziskovalci še vedno odhajajo v tujino. Pogoji so tam pogosto boljši, kljub korakom naprej pri nas. Zato se mi zdi pomembno, da poleg uspehov odkrito priznamo tudi, kje še zaostajamo, in to pretvorimo v konkretne izboljšave.”

Popović je razočarana, da na soočenje ni bilo Janeza Janše. “Zanimalo me je tudi njegovo stališče in predvsem, ali bi nadaljeval povečevanje vlaganj v znanost, ter s kakšnimi ukrepi bi pritegnil več zasebnih naložb,” je navedla v odzivu.

Z odgovorom aktualnega premierja pa je delno zadovoljna, pravi. “Priznavam dosežene izboljšave v tem mandatu, vendar bi si želela navedbo bolj konkretnih korakov za prihodnost, saj prav to pokaže, kako resno bo katera koli prihodnja vlada razumela znanost kot temelj razvoja.”