Šef, ki je poglobil krizo v proizvajalcu čipov, prisiljen v odstop
Upravni odbor Intela je Patu Gelsingerju ponudil, da lahko sam odstopi ali pa bo razrešen. Izbral je odstop.
Glavni izvršni direktor družbe Intel Pat Gelsinger je bil 1. decembra prisiljen odstopiti manj kot štiri leta po prevzemu vodenja družbe, poroča Reuters. Za začasna soizvršna direktorja proizvajalca čipov so imenovali glavnega finančnega direktorja Davida Zinsnerja in izvršno direktorico Intel Products Michelle Johnston Holthaus. Njegovo zamenjavo nameravajo zaposliti v prvi polovici prihodnjega leta.
Na sestanku upravnega odbora prejšnji teden so direktorji izrazili nezadovoljstvo z Gelsingerjevim dragim in ambicioznim načrtom za preobrat v družbi Intel. Dejali so, da načrt ne deluje in da spremembe ne napredujejo dovolj hitro. Upravni odbor je Gelsingerju ponudil, da lahko sam odstopi ali pa bo razrešen, ta pa se je odločil za odstop, navaja Reutersov vir, ki je z zadevo seznanjen.
Podjetje namerava po navedbah Reutersovih virov zapustiti tudi Intelova vodja komunikacij Karen Kahn.
Tržna vrednost Intela močno padla
Gelsinger je vodenje Intela prevzel leta 2021. Čakalo ga je več izzivov, med drugim večletne napake v proizvodnji, a je težave le še povečal, ko je začel pospešeno trošiti denar. V Ohiu so začeli z gradnjo 20 milijard dolarjev vreden sklop novih tovarn in zaposlili približno 132.000 novih delavcev, kar je več, kot jih je Intel imel celo v času, ko je bil največji igralec na področju čipov.
Tržna vrednost podjetja je pod njegovim vodstvom močno padla in je trenutno 30-krat manjša od tržne vrednosti družbe Nvidia, vodilne na področju čipov za umetno inteligenco. Ta ga je prejšnji mesec tudi zamenjala na indeksu Dow Jones Industrial Average (DJIA).
Nekdanji glavni izvršni direktor si je zastavil visoke cilje glede proizvodnih zmogljivosti in zmogljivosti za umetno inteligenco, nato pa izgubil ali preklical pogodbe z glavnimi strankami, saj ni mogel zagotoviti obljubljenega blaga. Njegove optimistične trditve o poslih s čipi za umetno inteligenco so presegale Intelove ocene, zaradi česar je podjetje pred mesecem dni znižalo nedavno napoved prihodkov, še piše Reuters.
Zamudili “eksplozijo umetne inteligence”
Kriza nekdaj največjega svetovnega proizvajalca čipov, ustanovljenega leta 1968, se je začela pred nekaj leti. Poglavitni razlog tiči v dejstvu, da Intelu, ki si na področju razvoja centralnih procesorskih enot lasti skoraj 65 odstotkov svetovnega trga, ni uspelo unovčiti eksplozije umetne inteligence, ki večinoma uporablja zmogljivejše grafične procesorje.
Družba je med letoma 2017 in 2018 večkrat imela možnost pridobiti lastniški delež v danes dobro poznanem raziskovalnem laboratoriju OpenAI. Po navedbah Reutersa se vodstvo za potezo ni odločilo, ker je takratni glavni izvršni direktor Bob Swan menil, da generativni modeli še dolgo ne bodo povrnili investicije.
Avgusta se je družba zatekla tudi k obupanemu poskusu prestrukturiranja. Naznanjenih je bilo več kot 17.500 odpuščanj, kar je približno 15 odstotkov vseh zaposlenih.