Se želi EU res polastiti zasebnih prihrankov Evropejcev? “Denar je vaš.”

Evropski politični vrh na čelu s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen že nekaj časa v javnosti ponavlja, da želi ‘mobilizirati’ 10 tisoč milijard evrov prihrankov, ki jih imamo Evropejci na bančnih računih. Slovenski premier Robert Golob je lani dejal, da je danes “eden glavnih izzivov, kako sprostiti ogromna varčevalna sredstva, ki jih imajo naši državljani, da bodo produktivno porabljena”.

Podobne izjave je bilo slišati tudi ob marčevski predstavitvi bele knjige o obrambi ter strategije prihrankov in naložb (več o tej na koncu članka).

To pa je sprožilo viralne objave na družbenih omrežjih o tem, da se namerava Evropska unija (EU) polastiti denarja varčevalcev brez njihove vednosti in denar vložiti v obrambo. To je izjava v enem od videov, ki kroži po spletu: “Nisem mogla verjeti, kaj berem. EU aktivno raziskuje možnosti, da bi zasebne prihranke državljanov uporabila za obrambne namene.”

Ali pa objava na omrežju X, ki jo povzema Deutsche Welle: “Evropska komisija namerava vzeti 10 tisoč milijard evrov prihrankov državljanov za obrambo EU. To je gospodarski samomor. Vzemite svoj denar iz evropskih bank. Vzeli vam bodo denar z vašega bančnega računa.”

O čem govori politika in ali drži, da ima na kakršen koli način dostop do bančnih prihrankov evropskih državljanov?

Plemenititi nedonosne milijarde na računih

Evropejci smo v primerjavi z Američani zelo varčni; letno prihranimo 1.400 milijard, Američani 800 milijard evrov. A ta denar praviloma hranimo na bančnih računih, kjer imamo po podatkih komisije skupno okoli 10 tisoč milijard evrov. Gre za netvegano obliko varčevanja, ki pa na drugi strani prinaša tudi zelo nizek donos.

Politični vrh v tej gmoti denarja vidi možen vir financiranja investicij, ki jih stara celina nujno potrebuje; na primer za zmanjševanje vse večjega zaostanka našega gospodarstva za ZDA in Kitajsko, za zeleni prehod, zdaj tudi za obrambo. Javne izdatke namreč omejujejo tudi fiskalna pravila.

Komisija je zato marca napovedala ustanovitev unije prihrankov in naložb. V dokumentu piše takole: “EU ima usposobljeno delovno silo, inovativna podjetja in velik sklad prihrankov gospodinjstev v višini približno 10 tisoč milijard evrov v obliki bančnih depozitov. Ti so varna in lahko dostopna oblika naložbe, vendar običajno prinašajo manj denarja kot naložbe na kapitalskih trgih. Unija prihrankov in naložb lahko podpre blaginjo naših državljanov, tako da jim ponudi izbiro in priložnosti, da si z uporabo svojih prihrankov na kapitalskih trgih prizadevajo za boljše donose. To bi hkrati podprlo gospodarstvo, saj bi podjetjem po vsej Evropi omogočilo rast in uspeh.”

“Denar je vaš”

Carsten Brzeski, glavni ekonomist pri ING banki, je za Deutsche Welle pojasnil, da ima EU velike potrebe po naložbah, Evropejci pa veliko prihrankov na računih, zato se pojavlja vprašanje, ali bi lahko bil ta denar porabljen za bolj produktivne gospodarske naložbe. A Brzeski je poudaril, da lahko vsakdo, ki želi vlagati v obrambo, to stori, nihče pa ne more varčevalcev prisiliti, da s svojim denarjem naredijo nekaj, česar ne želijo.

“Denar je vaš,” je za Deutsche Welle dejal tudi Florian Heider, strokovni direktor Leibnizovega inštituta za finančno raziskovanje iz Frankfurta. Dodal je, da je edini način, prek katerega lahko država pride do denarja na računih, prek obdavčitve.

Meni celo, da želi EU državljanom omogočiti večji nadzor nad prihranki. “Če imate denar na računu, ne veste, kaj banka počne z njim, komu ga posoja,” je pojasnil za nemški portal. “Z naložbami na kapitalskem trgu lahko izberete, kam želite vlagati. EU vam želi omogočiti večji nadzor, kar je nasprotno od razlastitve.”

Jamstvo za vloge

Ob pozivih k dvigu denarja za računov Heider meni, da gre za dezinformacije z namenom oslabiti Evropo. Poudarja, da so prednosti vlaganj v evrskem območju za domače vlagatelje pravna varnost, jamstva za vloge in tudi da ni valutnega tveganja.

Tudi Brzeski opozarja, da je prav jamstvo za vloge v primeru propada banke (to velja za vloge v bankah in hranilnicah do 100 tisoč evrov) eden od predpisov, ki ščiti prihranke evrskih državljanov.

Kaj snuje EU?

Komisija je v okviru nedavno pripravljene strategije prihrankov in naložb napovedala, da bo pripravila evropski načrt za varčevalne in naložbene račune ali produkte za male vlagatelje na podlagi obstoječih dobrih praks v državah članicah, vključno s priporočili državam članicam o davčni obravnavi takih naložbenih računov.

Napovedala je tudi spodbujanje samodejnega članstva v sistemih dodatnega pokojninskega zavarovanja.

EU problem vidi v razdrobljenosti kapitalskih trgov, zato napoveduje tudi ukrepe v smeri kapitalske unije. Predlagala bo zakonodajni sveženj, ki naj bi odpravil ovire za čezmejno trgovanje ter ovire za investicijske sklade ter upravitelje premoženja.

Da bi olajšala izdaje vrednostnih papirjev, pa EU načrtuje tudi ukrepe za poenostavitev zahtev glede primerne skrbnosti in preglednosti ter prilagoditev bonitetnih zahtev za banke in zavarovatelje.

POGLEJTE ŠE PODKAST S SUZANO LOVEC: “Tokratni izbruh je bil najbolj grob”