Se je Trump uštel? Glavnina stroškov carin padla na ameriška podjetja in potrošnike

Posel Andreja Lončar 12. avgusta, 2025 12.12
featured image

Ameriška podjetja so doslej prevzela večino stroškov carin Donalda Trumpa, vendar se bo breme vse bolj prenašalo na potrošnike, kaže raziskava.

12. avgusta, 2025 12.12

Ameriška podjetja so v juniju prevzela 64 odstotkov stroškov carin, potrošniki v ZDA 22 odstotkov, tuja podjetja, ki izvažajo v ZDA, pa 14 odstotkov, kaže analiza analitskega oddelka investicijske banke Goldman Sachs, ki jo povzemajo ameriški mediji. Pri podatkih se naslanjajo na indeks uvoznih cen, ki meri cene pred carinami in se junija ni bistveno zvišal.

Če bodo učinki prejšnji teden uvedenih carin sledili dosedanjim vzorcem, pa bi se lahko to breme prerazporedilo, pišejo analitiki. Na pleča potrošnikov bi lahko tako že oktobra padlo kar 64 odstotkov stroškov, ameriška podjetja bi prevzela desetino, tuja podjetja pa četrtino.

Analitiki ob tem opozarjajo, da Trumpov carinski stampedo ni slab za vse. Nekatera ameriška podjetja so po tem, ko so carine zmanjšale konkurenčnosti njihovih tujih konkurentov, lahko dvignila cene in so danes na boljšem.

Ameriški predsednik meni, da bodo carine ‘pojedle’ tuje države, a poročilo Goldman Sachs pravi drugače: strošek bo pristal na plečih ameriških podjetij in potrošnikov (Foto: PROFIMEDIA)

Pospešek inflaciji

Goldman Sachs torej meni, da se bodo učinki carin še naprej prelivali k potrošnikom, kar pomeni hitrejšo rast cen.

Osnovna inflacija, ki ne upošteva cen energije, hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, bi se lahko do decembra dvignila na 3,2 odstotka. Brez carinskih ukrepov bi bila pri 2,4 odstotka, ocenjuje investicijska banka.

Junija je bila rast cen 2,7-odstotna, osnovna inflacija pa 2,9-odstotna. Julija je inflacija ostala pri 2,7 odstotka, osnovna inflacija pa se je zvišala na 3,1 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki.

Obrestni rezi pod vprašajem

Poročilo pritrjuje splošnemu mnenju ekonomistov, da bodo Trumpovi carinski ukrepi padli na pleča potrošnikov in spodbudili inflacijo ter dodatno pod vprašaj postavili nadaljnje spremembe ključnih obrestnih mer ameriške centralne banke Federal reserve (Fed).

To pa ni v skladu z željami Trumpa, ki je večkrat javno pozval Fed, naj zniža obrestne mere, a do zdaj ni uspel. Guvernerja Jeroma Powella je hkrati že pozval, naj odstopi. Analitiki sicer menijo, da bo septembra Fed vendarle znižal obrestne mere, morebitna nadaljnja nižanja pa bi bila v primeru krepitve inflacije pod velikim vprašajem.