Sankcije, kakšne sankcije? Uvoz ruskega utekočinjenega plina se povečuje
Uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropsko unijo (EU) se je letos povečal za devet odstotkov, francoski mediji poročajo o podvojenih količinah.
Raziskovalna organizacija Center za raziskave v energetiki (CREA) s sedežem na Finskem ugotavlja, da se je uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Rusije v Evropsko unijo (EU) v prvem letošnjem polletju povečal za devet odstotkov.
S tem je EU največji kupec ruskega LNG, ki je po začetku vojne v Ukrajini nadomestil del močnega zmanjšanja uvoza ruskega plinovodnega plina. EU je letos prevzela polovico izvoženih ruskih količin (54 odstotkov), Kitajska in Japonska pa po okoli petino (22 oziroma 18 odstotkov), navaja CREA.
Prestrukturiranje tokov in zavezujoče pogodbe
Francoski mediji poročajo, da so se pošiljke ruskega LNG v Francijo v prvi polovici letošnjega leta več kot podvojile, z dveh na 4,4 milijarde kubičnih metrov.
Francosko ministrstvo za finance in gospodarstvo je v odgovoru navedlo, da so napadi hutijevskih upornikov na trgovske ladje, ki plujejo skozi Sueški prekop, terjali preusmeritev uvoznih poti. Ker plin z Bližnjega vzhoda ne more več zlahka doseči Evrope, so aktivirali rusko pot.
A številke kažejo, da je Francija manj uvažala iz ZDA, Angole, Kameruna, Egipta in Nigerije, torej držav, ki plina ne dobavljajo prek Rdečega morja. Analitik je za Euronews povedal, da se ruski plin prodaja z diskontom, saj sankcije zmanjšujejo zanimanje.
V družbi Total Energies, ki je solastnica največjega ruskega LNG terminala, so za francoske medije povedali, da količine zmanjšujejo, a da kupujejo v skladu s sklenjenimi pogodbami. Leta 2018 so se zavezali, da bodo kupovali po štiri milijone ton letno. Pogodbo bi brez finančnih posledic lahko prekinili le, če bi evropska politika uvedla sankcije zoper ruske izvoznike plina, so še povedali v energetski družbi. Sankcij pa, kot pišemo v nadaljevanju, za zdaj ni.
Poleg Francije sta največji uvoznici ruskega LNG Belgija in Španija. Te države imajo največ LNG terminalov in so zato vstopna točka, trgovci s plinom pa lahko količine prodajajo tudi drugam. Da se to res dogaja, kažejo tudi številke: v Franciji je poraba plina v prvem polletju padla za devet odstotkov, za približno toliko pa se je povečal izvoz v Belgijo.
Evropske države dnevno v ruski proračun vplačajo 664 milijonov evrov (za nakupe vseh energentov, predvsem nafte in plina), medtem ko je ob začetku vojne povprečni dnevni znesek malo presegal milijardo evrov, kažejo podatki centra CREA.
Brez sankcij
Uvoz ruskega LNG se povečuje, kljub temu da evropska politika vse od začetka vojne v Ukrajini poudarja, da si prizadeva zmanjšati nakupe ruskih energentov. S temi namreč polnijo ruski proračun in tako pomagajo financirati invazijo Kremlja na Ukrajino.
Na drugi strani pa poteze Bruslja kažejo, da je ruski plin še vedno pomemben element zagotavljanja energetske varnosti v Evropi. EU je namreč omejila uvoz premoga in nafte iz Rusije, za zemeljski plin pa ni določila sankcij.
Vrh Evropske komisije v izjavah ponavlja cilj, da bo Evropa dokončno opustila ruske energente do leta 2027. Predvsem baltski politiki pa očitno dvomijo o resnosti namere političnega vrha stare celine in si prizadevajo, da bi to zapisali tudi v zakonodajo.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije je v izjavi za francoske medije dejal, da se je celotni uvoz ruskega plina med letoma 2021 in 2023 znatno zmanjšal. Podatki centra CREA kažejo, da danes evropske države dnevno v ruski proračun vplačajo 664 milijonov evrov (za nakupe vseh energentov, predvsem nafte in plina), medtem ko je ob začetku vojne povprečni dnevni znesek malo presegal milijardo evrov.
