S kriptovalutami zaslužil milijarde, zdaj gradi prvo zasebno vesoljsko postajo

Jed McCaleb je postal milijarder s projekti na področju kriptovalut, zdaj pa je pripravljen velik kos tega premoženja izgubiti v vesolju, piše Bloomberg. Podjetnik, ki je soustanovil eno prvih kriptomenjalnic Mt. Gox in lansiral kriptovaluto XRP, je namreč edini vlagatelj v projektu prve zasebne vesoljske postaje.

Če njegovemu start upu Vast Space uspe poslati postajo Haven-1 v orbito, se mu prihodnje leto odpira možnost za zagotovitev več milijard dolarjev vredne pogodbe z vesoljsko agencijo Nasa za menjavo Mednarodne vesoljske postaje (ISS). McCaleb je dejal, da je pripravljen izgubiti milijardo dolarjev, če projekt ne obrodi sadov. Njegov denar je med drugim shranjen v dveh fundacijah, ki sta ob koncu leta 2023 prijavili premoženje v višini 3,3 milijarde dolarjev.

“Zelo pomembno je, da ljudje naredijo preskok od današnjega stanja v potencialni svet, v katerem veliko ljudi živi izven Zemlje,” je za Bloomberg dejal 50-letni McCaleb na sedežu podjetja v kalifornijskem Long Beachu. “Ni veliko ljudi, ki bi bili pripravljeni vložiti toliko sredstev, časa in tolerance za tveganje kot jaz.”

McCaleb je za glavnega izvršnega direktorja najel veterana v vesoljskem sektorju, start upu pa nekaj svoje tehnologije posoja tudi SpaceX, medtem ko direktor SpaceX Elon Musk poziva ZDA, naj pospešijo časovnico za razgradnjo ISS. Ta se bo predvidoma upokojila do konca leta 2030.

Sodelovanje z Muskom

Vast od ustanovitve leta 2021 sestavlja svoje plovilo delno s komponentami, ki jih je razvil SpaceX, zlasti priklopni adapter za povezavo SpaceXove kapsule Dragon z Vastovo postajo in internetni sistem v vesolju, ki bo zagotavljal brezžično povezavo prek Starlinka. Vast je že rezerviral lete SpaceX za pošiljanje svoje strojne opreme v orbito in dostavo posadke na svojo postajo. SpaceX se je strinjal, da bo prevažal astronavte, če bo NASA dala zeleno luč.

Veliko Vastovega osebja je pred tem delalo v SpaceX. Na sedežu podjetja je parkirišče polno avtomobilov znamke Tesla, še enega Muskovega podjetja. Eden izmed cybertruckov na parkirišču pripada Maxu Haotu, ki se je pridružil leta 2023, ko je McCaleb kupil njegovo podjetje. Haot je od takrat postal izvršni direktor Vast Space, kar McCalebu omogoča, da enkrat tedensko prileti iz svojega doma v San Franciscu in spremlja napredek.

Pred prevzemom Haot ni bil osredotočen na vesoljske postaje. Skušal je slediti Muskovim stopinjam in ustanoviti start up z izstrelitve raket Launcher. Z naložbo v višini 30 milijonov dolarjev je podjetje napredovalo pri razvoju raketnega motorja in nosilne rakete, vendar sta dva satelita, ki jih je zgradil Launcher, po izstrelitvi v vesolje utrpela napake. Haot je McCaleba srečal leta 2022, ko je iskal vlagatelje.

McCaleb je namesto naložbe ponudil prevzem z dogovorom, da bo Haot postal predsednik Vasta in sčasoma izvršni direktor. Haot sprva ni želel sprejeti posla, a si je premislil, ko je postalo očitno, da bo Launcher težko pridobil potreben kapital. Vrednost prevzema in drugi pogoji niso bili razkriti.

Brez izkušenj, a naklonjen tveganju

McCalebovo kariero je zaznamovalo zgodnje prepoznavanje tehnologij v vzponu in nato prodaja, preden je vladna regulacija ogrozila poslovne modele. Njegov prvi podvig je bila leta 2000 storitev za izmenjavo datotek na internetu eDonkey, eden prvih tekmecev Napsterja, ki je uporabnikom omogočala brezplačno deljenje glasbe in filmov. Posel so zaprli leta 2006, ko so bili primorani Združenju ameriške snemalne industrije plačali 30 milijonov dolarjev, da bi se izognili tožbam zaradi kršitve avtorskih pravic.

Sledil je uspeh s kriptomenjalnico Mt. Gox, eno prvih platform za trgovanje z bitcoini. Stran, ki jo je McCaleb ustanovil leta 2010, je hitro rasla, podjetnik pa je leto kasneje prodal večinski delež za nerazkrito vsoto. Februarja 2014 je borza razglasila stečaj, s čimer so uporabniki izgubili kovance v vrednosti več kot 400 milijonov dolarjev – do takrat največji propad v kripto svetu. Kot manjšinski lastnik McCaleb ni bil soočen s sankcijami. Dejal je, da je tudi sam izgubil denar.

Takrat je že razvijal naslednjo idejo, kriptovaluto XRP, in imel na začetku v lasti devet odstotkov kovancev. Po nesoglasjih s soustanovitelji je leta 2013 zapustil podjetje, a obdržal svoj delež, ki ga je prodal v naslednjih letih. Vrednost XRP je narasla med kriptomanijo konec leta 2017 in povečala tržno kapitalizacijo na 130 milijard dolarjev januarja 2018. Glede na analizo transakcij iz XRPScan je McCaleb med letoma 2014 in 2022 s prodajo ustvaril ustvaril približno 3,2 milijarde dolarjev. Soustanovil je tudi odprtokodno plačilno omrežje Stellar.

McCalebov prijatelj Sam Yagan, ki je z njim ustanovil eDonkey, pravi, da podjetnik namerno tvega. “Glede teh stvari je hiperracionalen,” je za Bloomberg dejal Yagan, soustanovitelj in generalni direktor Corazon Capital. “Vendar je morda nekoliko ekscentričen v svoji pripravljenosti sprejeti nekaj, kar bi ti in ​​jaz videla kot veliko tveganje.”

“Trenutno nismo podjetje za vesoljske postaje”

Postaja Haven-1 se bo prilegala nosu rakete SpaceX Falcon 9 in bo imela bivalni prostor velikosti skoraj 45 kubičnih metrov, približno dvakrat več kot povprečen avtodom. Opremljen bo s spalnimi prostori, velikim oknom, lesenimi opaži in skupno mizo za štiričlansko posadko.

Takšen je vsaj cilj. Januarja je podjetje začelo z gradnjo Haven-1, s predlaganim datumom izstrelitve maja 2026, ki je bil odmaknjen od prvotnega cilja avgusta letos. Podjetje je pred kratkim preizkusilo prototip, da bi preverilo, če lahko struktura prenese notranji atmosferski tlak, in dela na energetskih sistemih, pogonu in drugih komponentah za misije s posadko. Zunanja lupina mora biti sposobna prenesti okolje in temperature vesolja, hkrati pa mora vsebovati pritiske in atmosferske pline, ki so jih ljudje vajeni na Zemlji.

“Trenutno nismo podjetje za vesoljske postaje,” pravi Haot. “Smo nadebudno podjetje za vesoljske postaje.” Vast Space je pospešil zaposlovanje; z manj kot 200 pred letom dni so prišli na 740 zaposlenih, od tehničnih inženirjev do izdelovalcev vesoljskih oblek. Sedež podjetja obratuje 24 ur na dan, ekipe pa delajo v izmenah.

Ko bo Haven-1 izstreljen, bo Vast ob predpostavki, da gre vse po načrtih, poslal v vesolje posadko štirih astronavtov. Če se prva izstrelitev izkaže za uspešno, namerava Vast izstreliti prvi modul naslednje postaje, Haven-2, do leta 2028. Ta bo služil kot začetni del za večjo bazo, ki naj bi zamenjala ISS.

Med največjimi izzivi bo vzpostavitev sistema za vzdrževanje življenja. ISS uporablja regenerativno postavitev, ki reciklira vso odpadno vodo v pitno vodo in ogljikov dioksid v kisik, ki ga lahko dihamo. Takšen sistem je potreben, če bodo potniki dolgoročno ostali na kateri koli orbitalni ploščadi, vendar ga Haven-1 ne bo imel, ker pričakujejo, da bodo posadke ostale le za kratke obiske.

Prednost pred konkurenco

Konkurenti, vključno z Axiom Space, Blue Origin in Voyager Space Holdings, prav tako skušajo izdelati lastne vesoljske postaje. Toda McCalebova prednost je njegova pripravljenost porabiti toliko denarja za podvig. “Vast je edini, ki ponuja rešitev, ki je primarno samoplačniška in pripravljena za uporabo,” za Bloomberg pravi Chad Anderson, ustanovitelj in poslovodni partner investicijske družbe Space Capital, ki ne vlaga v Vast, vlaga pa v SpaceX.

Obenem tekmeci kljub boljšim referencam v vesolju in nekaterim izstrelitvenim pogodbam nimajo tako tesnega partnerstva z vodilnim SpaceX. McCaleb sicer ne poudarja svojega osebnega odnosa z Muskom in pravi, da sta se srečala le nekajkrat. “Verjetno se me ne bi spomnil,” pravi, čeprav sta oba med drugim vložila v start up umetne inteligence OpenAI, razvijalca ChatGPT.

Vizija Vast Space presega gradnjo prve zasebne vesoljske postaje. Podjetje želi razviti tudi sistem za ustvarjanje umetne gravitacije, ki bi posnemal zemeljske razmere za bodoče astronavte. Inženiring je zapleten: vključeval bi izkoriščanje centrifugalne sile z velikimi vrtečimi se moduli v vesolju. To je privlačna zamisel, saj so leta človeškega delovanja na ISS pokazala, da lahko dolgoročno bivanje v mikrogravitaciji negativno vpliva na različne biološke sisteme.

Toda vse skupaj je najprej odvisno od sposobnosti podjetja, da dobi pogodbo za Nasin program, namenjen zagonu komercialnih vesoljskih postaj, ki bi nadomestile ISS. Program ima mehko jamstvo, da bo Nasa kupila čas in prostor na vseh postajah, ki bodo uspele priti v orbito, kar bo služilo kot stalen vir prihodkov. Pogodbe naj bi bile oddane sredi leta 2026, še piše Bloomberg.

Brez Nasine pogodbe je komercialna upravičenost kakršne koli vesoljske postaje vprašljiva, pravi Haot. “Za nas je vprašanje obstoja, da zmagamo v tej tekmi.”