Rekordno povpraševanje po zlatu poganjajo zasebni nakupi bogatašev
Zlato je ta mesec doseglo novo rekordno vrednost, po tem, ko so se v drugem četrtletju povečali zasebni nakupi premožnih družin iz ZDA in drugod.
V drugem četrtletju je bilo povpraševanje po zlatu rekordno, ugotavlja novo poročilo industrijskega združenja World Gold Council. Kot poroča Financial Times (FT), so za ta rekord zaslužni zasebni nakupi premožnih družin, tudi v ZDA, kjer vlagatelje pred letošnjimi predsedniškimi volitvami skrbi previsoka zadolženost države.
V obdobju med aprilom in junijem je povpraševanje po zlatu znašalo 1.258 ton. To je najvišja raven za to obdobje od leta 2000, ko so se začeli beležiti podatki, in štiriodstotna rast v primerjavi z lani.
Težko sledljivi zasebni nakupi, ki jih banke ne objavljajo, so v tem obdobju poskočili na 329 ton, kar je skoraj petkrat toliko kot v prejšnjem četrtletju.
Julija je žlahtna kovina dosegla rekordno vrednost pri 2.483,6 dolarja za unčo. Cena strmo raste od začetka leta, predvsem zaradi pričakovanj, da bodo večje centralne banke kmalu začele nižati visoke obrestne mere, s katerimi se borijo proti inflaciji.
Nižje obrestne mere so koristne za zlato, saj nižajo donose državnih obveznic – ki tako kot zlato veljajo za varno naložbo.
Nakupi ameriških premožnežev
Eden od razlogov za rast cene in povečanje nakupov je tudi negotovost glede izida ameriških volitev, zlasti v primeru zmage republikanskega kandidata in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Vlagatelji v tem primeru pričakujejo zaostrovanje javnega dolga. Pisarna za proračun ameriškega kongresa je napovedala, da bo ameriški javni dolg leta 2029 presegel 106 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
John Reade, glavni tržni strateg pri World Gold Council, je za FT dejal, da so po njihovih podatkih večje nakupe opravile pisarne premožnih ameriških družin.
“Nisem znal pojasniti, zakaj je bilo zlato tako visoko. Iskal sem, kdo kupuje, to pa bi lahko bili ljudje, ki kupujejo zaradi ponovnih ali zaostrenih skrbi o ameriškem dolgu,” je povedal.
Nakupi tudi v Aziji, a ne na Kitajskem
Močno povpraševanje po zlatu je bilo v drugem četrtletju moč zaznati tudi med premožneži v Hongkongu, Singapurju in Turčiji. V slednji so vlagatelji v zlatu iskali zavetje pred devalvacijo lire.
V zadnjih tednih so se okrepili tudi prilivi v indeksne sklade, vezane na ceno zlata (exchange-traded funds – ETF). Po dveh letih odlivov se je junija in julija zvrstilo pet zaporednih tednov neto prilivov v te sklade, ki so skupaj znašali 39 ton zlata.
Centralne banke so v prvi polovici leta kupile rekordnih 483 ton, čeprav je med prvim in drugim četrtletjem prišlo do 39-odstotnega padca nakupov. S tem je manj verjetno, da bodo centralne banke letos kupile več kot tisoč ton, kar so sicer storile v dveh letih prej.
V maju je svoje nakupe upočasnila kitajska centralna banka. Sledili so ji tudi kitajski vlagatelji in potrošniki.
Višje cene pa so oklestile nakupe zlatega nakita. V drugem četrtletju je prodaja zlatega nakita znašala 390 ton, kar je 19 odstotkov manj kot leto prej.
