Razpoke na Pelješkem mostu vznemirile voznike, upravljalec miri
Direktor podjetja Hrvatske ceste Ivica Budimir poudarja, da na Pelješkem mostu opravljajo redne preglede in da je most stabilen.
Pelješki most je stabilen in ni nevaren za udeležence v prometu, je v soboto zagotovil direktor podjetja Hrvatske ceste Ivica Budimir, potem ko so italijanski mediji poročali, da so se na nekaterih betonskih stebrih mostu pojavile vidne razpoke, piše STA.
Italijanski časnik Il Piccolo je v začetku minulega tedna poročal, da so se na nekaterih betonskih stebrih Pelješkega mostu pojavile vidne razpoke, ki da so zaskrbele javnost, zlasti voznike.
Hrvaške ceste so kot upravljavec mostu odgovorne za redne preglede na mostu. Na podlagi rezultatov nato od izvajalca del, ki je za most izdal desetletno garancijo, lahko zahtevajo odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
Budimir je v soboto v izjavi za medije poudaril, da so opravili analize in da je most stabilen. Opažene pomanjkljivosti po njegovih besedah niso nič nenavadnega in jih ima vsak objekt. Odpravilo pa jih bo kitajsko podjetje, ki je most zgradilo, predvidoma po koncu turistične sezone.
“Garancija traja deset let, minila so tri. Vse, kar se pojavi v tem desetletnem roku, morajo odpraviti,” je po poročanju STA poudaril predsednik uprave Hrvatskih cest.
Prve razpoke opazili že pred dobrim letom
O prvih razpokah na stebrih mostu, katerega glavni projektant je bil slovenski inženir Marjan Pipenbaher, gradbena dela pa je izvedla kitajska družba China Road and Bridge Corporation, so mediji na Hrvaškem poročali že oktobra 2024. Iz podjetja Hrvatske ceste so tedaj sporočili, da jih spremljajo že nekaj časa in da ne ogrožajo varnosti mosta.
Pelješki most so uradno odprli julija 2022. Dolg je 2,4 kilometra in zagotavlja cestno povezavo skrajnega juga Hrvaške s preostalim delom države in tako zaobide ozek pas ozemlja, kjer ima Bosna in Hercegovina dostop do Jadranskega morja. Most je občutno skrajšal pot na jug Hrvaške, do Pelješca na primer tudi do ene ure.
Celoten projekt gradnje mostu in 30 kilometrov vpadnic s kopenske in pelješke strani je bil vreden nekaj več kot 525 milijonov evrov. K temu je EU prispevala 357 milijonov evrov, še navaja STA.
