Putinov prijatelj skuša obuditi plinovod Severni tok 2. S podporo iz ZDA

Nekdanji vohun in prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina načrtuje obuditev poškodovanega plinovoda Severni tok 2, ki preko Baltskega morja povezuje Rusijo in Nemčijo. A vlagatelje za projekt išče v ZDA, kar kaže na pripravljenost administracije Donalda Trumpa, da otopli odnose z Moskvo, piše Financial Times.

Posel je zamisel Matthiasa Warniga, nekdanjega oficirja vzhodnonemške obveščevalne službe Stasi in do leta 2023 direktorja družbe Nord Stream 2, ki upravlja plinovod. Sodeč po anonimnih virih FT, je Warnigov načrt vključeval vzpostavitev stika s Trumpovo ekipo preko ameriških poslovnežev, kar je bilo del širših naporov za končanje vojne v Ukrajini in poglabljanje gospodarskih odnosov med ZDA in Rusijo.

Nekateri uradniki v Trumpovi administraciji so seznanjeni s pobudo, da bi v projekt pripeljali ameriške vlagatelje. En konzorcij vlagateljev naj bi že predstavil osnutek morebitnega dogovora z Gazpromom, ki je lastnik Severnega toka, po odpravi sankcij. Medtem so se s pobudo seznanili tudi nekateri uradniki EU, evropski voditelji pa so zaskrbljeni. Warnig in Kremelj zanikata, da poteka takšna pobuda.

Takšen projekt bi v teoriji dal ZDA velik vpliv nad energetsko varnostjo Evrope, po tem, ko je EU drastično zmanjšala svojo odvisnost od ruskega plina po začetku vojne v Ukrajini. A obstajajo tudi precejšni izzivi: ZDA bi morale najprej odpraviti sankcije proti Rusiji, Rusija bi morala ponovno odobriti dobavo plina, ki jo je prekinila po uvedbi sankcij, Nemčija pa bi morala odobriti pretok plina kupcem v EU.

Gazprom upa na dobre odnose s Trumpom

Septembra 2022 je bil eden od dveh plinovodov Severnega toka 2 poškodovan v sabotaži, ki je uničila oba plinovoda starejšega Severnega toka 1. Drugi plinovod Severni tok 2 z zmogljivostjo 27,5 milijarde kubičnih metrov na leto je ostal nepoškodovan, a ni bil doslej nikoli uporabljen.

Švicarska družba Nord Stream 2, ki upravlja plinovod, je januarja letos pridobila izredno preložitev stečajnega postopka za vsaj štiri mesece. Sodeč po sodni vlogi, ki so jo pridobili pri FT, je ruski plinski velikan Gazprom kot edini delničar v podjetju sodišču dejal, da imata lahko nova Trumpova administracija in februarske predčasne volitve v Nemčiji “precejšnje posledice na okoliščine Severnega toka 2”. Sklicevali so se na “kompleksne geopolitične odnose” in režim sankcij.

Warnig je sicer za FT zavrnil navedbe, rekoč da “ni vpleten v nobene pogovore z ameriškimi politiki ali predstavniki gospodarstva”, s čimer upošteva “pravila kot oseba na ameriškem seznamu sankcij”.

Nobenih informacij o pogovorih glede Severnega toka 2 nima niti tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, medtem ko Gazprom in Nord Stream 2 zadeve nista komentirala.

Smučanje s Putinom

Devetinšestdesetletni Warnig je postal Putinov prijatelj v 90. letih, ko je v Sankt Petersburgu odpiral podružnico banke Dresdner Bank, Putin pa je vodil mestni odbor za zunanje zadeve. Postala sta tako dobra prijatelja, da je Putin svoja otroka nastanil pri Warnigu, ko se je njuna mati poškodovala v prometni nesreči, Warnigova otroka pa je ruski predsednik naučil smučati v Davosu.

Vseeno je Warnig nasprotoval Putinovi vojni v Ukrajini, ki jo je opisal kot “napako brez primere”. Po invaziji je odstopil iz uprav dveh energetskih podjetij pod nadzorom Kremlja in leta 2023 zapustil še Nord Stream 2. V intervjuju za nemški Die Zeit je dejal, da je Putina tudi osebno skušal prepričati, naj ustavi invazijo.

Administracija prejšnjega ameriškega predsednika Joeja Bidna je Warniga leta 2022 uvrstila na seznam sankcioniranih oseb. Biden ni imel apetitov po nakupu Severnega toka 2, čeprav je ameriški poslovnež Steven Lynch administraciji takrat podal takšen predlog.

Sprememba pri Trumpu

Trump je bil v svojem prvem predsedniškem mandatu velik kritik plinovoda. Ta je postal simbol za tiste, ki so krivili Nemčijo in Evropo za odvisnost od ruskega plina, ki je financirala vojaški stroj Moskve. Toda v drugem mandatu nekateri uradniki njegove administracije vidijo plinovod kot strateško sredstvo, ki se lahko uporabi v mirovnih pogajanjih.

Plinovod je v 100-odstotni lasti Gazproma. Toda pet evropskih energetskih družb – Shell, Uniper, OMV, Engie in Wintershall – je s posojili prispevalo približno polovico stroškov gradnje, ki so skupaj znašali 11 milijard dolarjev (10,6 milijarde evrov). Vseh pet družb je te dolgove odpisalo. Nemška vlada je po začetku vojne v Ukrajini ustavila proces pridobivanja licence za obratovanje plinovoda.

Lastništvo plinovoda bi ameriškim vlagateljem dalo vzvod za nadzor ruskega pretoka plina v EU. EU je obenem ključni trg za utekočinjen zemeljski plin (LNG), ki ga ZDA pošiljajo v tankerjih preko Atlantika.

Medtem nekateri nekdanji ameriški uradniki za FT pravijo, da je ameriški vstop v lastništvo Severnega toka 2 malo verjeten. “Evropa ima še vedno uvedene sankcije. Če bi Nemčija podprla rehabilitacijo plinovoda, bi to odprlo nove razpoke. Kakršna koli takšna rešitev je precej oddaljena,” je dejal nekdanji višji uradnik ameriške vlade.