Preobrat na borzah: Zakaj so evropske delnice privlačnejše od ameriških

Poceni delnice, naložbe v obrambni sektor in približevanje premirju v Ukrajini so med razlogi, da se vlagatelji v času carinske vojne in geopolitičnih negotovosti zgrinjajo na evropske borze, medtem ko visoka vrednotenja in skrbi o šibki gospodarski rasti potiskajo ameriške indekse navzdol.

Indeks evropskih podjetij Stoxx Europe 600 je od začetka leta pridobil 8,4 odstotka vrednosti, ožji indeks največjih delnic evrskega območja Eurostoxx 50 pa 11 odstotkov. Po drugi strani sta največja indeksa v ZDA, S&P 500 in tehnološko obarvani Nasdaq 100, v rdečem: od začetka leta je S&P 500 izgubil približno tri odstotke, Nasdaq pa okrog šest odstotkov. Oba sta se z letošnjega vrha sredi februarja spustila za več kot 10 odstotkov, kar velja za korekcijo trga po visokih valuacijah z začetka leta.

Konec povolilne evforije

Razlogi za padce tečajev v ZDA so predvsem trije, je za Forbes Slovenija povedal Matej Mazi, namestnik direktorja investicijskih skladov pri NLB Skladih. “Prvič, po ameriških volitvah se je razpoloženje vlagateljev še dodatno izboljšalo, kar je privedlo do določene pregretosti delniških tečajev v ZDA. Drugič, ameriško gospodarstvo je po lanskem oktobru začelo kazati znake upočasnjevanja. Tretjič, napovedani ukrepi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o deregulaciji in znižanju davka na dobiček se še niso uresničili, medtem ko so se uresničile napovedi o vnovičnih pogajanjih s trgovinskimi partnericami ter uvedbi carin na uvoz, kar je povečalo negotovost v ameriškem gospodarstvu.”

V Evropi medtem vlagatelje privabljajo napovedi velikih naložb v ponovno oboroževanje in nove tehnologije. “Z določenih vidikov evropske delnice res postajajo privlačnejše. Sicer pa se pričakuje, da bodo privlačnejši delnice in sektorji, ki bodo imeli največ koristi od napovedanega večletnega obsežnega naložbenega cikla v obrambni ščit, zeleni prehod, obnovitev infrastrukture in razvoj na področju umetne inteligence,” je dejal analitik pri Triglav Skladih Roman Zidarn.

Cenejše delnice

Evropske delnice so vstopile v leto kot precej cenejše od ameriških, vrzel pa ostaja tudi po zadnji rasti. Razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico (angl. price to earnings ratio) za podjetja v evropskem indeksu MSCI Europe je znašalo 14x – cena delnice je bila torej 14-krat večja od dobička na delnico. To je precej manjši večkratnik kot 22x pri ameriških delnicah.

“Ameriški delniški trg je že nekaj časa kotiral z zgodovinsko visoko premijo glede na ostale trge. To je bil odraz ne le superiornosti ZDA in višjih rezultatov poslovanja ameriških podjetij v primerjavi s podjetji na drugih trgih, temveč tudi silnega navdušenja nad umetno inteligenco in spregleda dejavnikov tveganj. Zdaj so ti dejavniki postali ponovno aktualni in so se deloma že materializirali,” je dejal Zidarn.

Rast ameriških indeksov so v zadnjih dveh letih gnala predvsem velika tehnološka podjetja, tako imenovanih veličastnih sedem: Microsoft, Apple, Nvidia, Meta Platforms, Alphabet, Amazon in Tesla. Toda v 2025 je sedem velikanov, ki pomenijo približno 30 odstotkov tržne vrednosti indeksa S&P 500, beležilo globlje padce kot indeks in s tem do 11. marca poskrbelo za polovico vseh izgub indeksa.

Tehnološke delnice dolgoročno dobra naložba

Mazi ne pričakuje, da bodo delnice teh podjetij okrevale, dokler trajajo negotovosti zaradi napovedanih carin in povračilnih ukrepov trgovinskih partneric. V prihodnjih mesecih pa bi se lahko zgodile spremembe, če se Trump namesto na carine osredotoči na deregulacijo, nižanje davka na dobiček in debirokratizacijo javnega sektorja. Tehnološkim podjetjem bo koristilo tudi predvideno nižanje obrestne mere centralne banke Federal Reserve, je dejal upravitelj premoženja. Fed je sicer v sredo še drugič zapored pustil obrestne mere nespremenjene, a pričakuje dve nižanji letos.

Podjetja iz omenjene skupine ostajajo dolgoročno privlačna naložba, meni tudi Zidarn. “Zagotovo pa so se spremenili parametri, ki se uporabljajo pri njihovem vrednotenju. Zaradi krepitve tveganj se je namreč povečal zahtevan donos. Povečali so se tudi konkurenčni pritiski,” zlasti kitajskih podjetij, ki so predvsem v avtomobilskem in tehnološkem sektorju postala bolj konkurenčna.

Takšen je bil v začetku leta primer kitajskega modela umetne inteligence DeepSeek, ki je po navedbah istoimenskega laboratorija primerljiv z vodilnim modelom ChatGPT, a je njegov razvoj stal občutno manj od stroškov razvoja ameriškega, ki so ga naredili pri OpenAI. Tudi azijske delnice rastejo. Hongkonški indeks Hang Seng je od začetka leta pridobil več kot 26 odstotkov.

Obramba kot spodbuda gospodarstvu

Gospodarske novice iz Evrope so medtem manj pesimistične, kot so bile lani. “Energetska kriza se postopoma umirja, gospodarska aktivnost se je stabilizirala, čeprav ostaja na nizkih ravneh. Poleg tega je Nemčija napovedala obsežne infrastrukturne in obrambne naložbe, ki bi lahko pomembno prispevale h gospodarski rasti tako Nemčije kot celotne EU,” je dejal Mazi. Po oceni analitikov iz investicijske banke Goldman Sachs koristi tudi to, da EU z izjemo 25-odstotnih carin na jeklo in aluminij za zdaj ni bila deležna širših Trumpovih carin, kot velja za Kanado, Mehiko in Kitajsko.

Delnice evropskih obrambnih podjetij so bile največje zmagovalke Trumpovih geopolitičnih posegov, ki so vključevali prekinitev vojaške pomoči Ukrajini, začetek mirovnih pogajanj z Rusijo in Ukrajino ter zahtevo evropskim partnericam v Natu, da povečajo obrambne izdatke in prevzamejo odgovornost za varnost in obnovo Ukrajine po koncu vojne.

Nemški orožar Rheinmetall, ki je največji dobavitelj 155-milimetrskega topniškega streliva Ukrajini in od začetka vojne beleži rekordno knjigo naročil, je od začetka leta pridobil več kot 130 odstotkov vrednosti. Dvomestno rast delnic letos beležijo tudi italijanski Leonardo, francoski Thales Group, Dassault in Safran ter švedski Saab. Vrstijo se tudi pobude, da bi obrambnim podjetjem pri proizvodnji orožja na pomoč priskočili evropski avtomobilisti, katerih tovarne niso v celoti izkoriščene zaradi padca konkurenčnosti. Rheinmetall je v pogovorih tudi z ljubljanskim proizvajalcem oborožitvenih postaj za pehotna vozila Valhalla Turrets glede vzpostavitve skupne proizvodnje v Sloveniji.

Evropski voditelji so na Trumpove poteze odgovorili z načrtom ponovnega oboroževanja, ki vključuje 150 milijard evrov posojil in sproščena fiskalna pravila za obrambne naložbe. Nemčija pa je z dvotretjinsko večino v parlamentu sprejela nov zakon, ki obrambne naložbe izvzema iz v ustavo zapisane dolžniške zavore in predvideva 500 milijard evrov težak sklad za naložbe v infrastrukturo. To je za državo obrat, saj v preteklosti ni bila naklonjena pretiranemu zadolževanju.

Perspektivna tudi infrastruktura

Trumpov protekcionizem in politika prioritiziranja ZDA (angl. America First) sta Evropo “prisilno zdramila” in opozorila na potrebo po zmanjšanju odvisnosti od ZDA ter krepitvi lastnih strateških dejavnosti, je dejal Zidarn. “Spremenjena paradigma je izjemno pomembna, zato ne preseneča strinjanje voditeljev evropskih držav, da se dovoli tudi uporaba nekonvencionalnih virov financiranja, med katera spada rahljanje fiskalnih pravil za krepitev izbranih področij, kot so obramba, zeleni prehod, umetna inteligenca in infrastruktura.”

Evropske delnice so zato na “izrazito kratek rok” privlačnejše od ameriških, je povedal Mazi, a to ne velja le za obrambna podjetja. “Zaradi napovedanega nemškega infrastrukturnega paketa so zanimivi evropski proizvajalci cementa, betona in gradbenih materialov. Poleg tega ostajajo privlačna podjetja, ki delujejo na področjih pametnih električnih omrežij, industrijske avtomatizacije in digitalizacije energetskih sistemov, kot sta Schneider Electric in Siemens.”

Manj optimistični pa so pri NLB Skladih za srednjeročna in dolgoročna gibanja, “saj Evropi še vedno ni uspelo vzpostaviti fiskalne unije, energetsko ostaja odvisna od uvoza, obenem pa se sooča s preveliko birokratsko obremenjenostjo”, dodaja.

Je tudi mir koristen za evropske orožarje?

Vlagatelji na čezatlantski obrat večinoma niso bili pripravljeni, ugotavljajo analitiki Goldman Sachsa. V anketi udeležencev njihovih konferenc je namreč 58 odstotkov vprašanih menilo, da bodo leta 2025 večjo rast beležile ameriške delnice, le osem odstotkov jih je menilo, da bodo prednjačile evropske delnice.

Po njihovih napovedih imajo evropske delnice še prostor za rast. “Še vedno vidim možnost rasti do konca leta: naša 12-mesečna napoved še vedno predvideva 5–6-odstotno rast. Toda trg se je od začetka leta že povečal za 10–12 odstotkov, zato menim, da smo že imeli velike donose evropskih delnic,” je dejala višja raziskovalka in strateginja pri banki Sharon Bell.

Rast obrambnega sektorja po mnenju Bell niti ni odvisna od razpleta vojne v Ukrajini, saj bo morala EU v vsakem primeru vlagati v obrambo. “Če v Ukrajini ne bo miru, bo Evropa porabila več za obrambo; če bo mir v Ukrajini, mora Evropa zagotoviti ta mir in zato porabiti več za obrambo. Kakorkoli obrnemo, bo Evropa namenila več za obrambo, kar pomaga obrambnim podjetjem,” je dejal.

Konec tri leta trajajoče vojne v Ukrajini pa bi za evropsko gospodarstvo prinesel še dve prednosti. Prvič, Svetovna banka ocenjuje, da bi obnova Ukrajine stala okrog 500 milijard dolarjev v prihodnjem desetletju, kar bi odprlo vrata za evropske naložbe v ukrajinski gradbeni sektor in spodbudilo rast. Drugič, s končanjem vojne bi se lahko v Evropo vrnil ruski zemeljski plin, kar bi znižalo cene energije in s tem inflacijo na celini.