Pravica do odklopa: odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja
Še dobra dva tedna in začela bo veljati pravica od odklopa. Kateri bodo največji izzivi?
Še dva tedna imajo slovenski delodajalci čas, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo od 16. novembra zagotavljali pravico do odklopa. Pravica je del prenovljenega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki so ga sprejeli lani. Kdor tega ne bo zagotovil, bo tvegal globo v višini od 1.500 pa do 4.000 evrov.
Minister za delo Luka Mesec je sredi oktobra dejal, da so ukrepi za zagotavljanje pravice do odklopa enostavni, ministrstvo pa je objavilo smernice z možnimi načini oblikovanja ukrepov. Slovenija s tem postaja ena prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa, v tujini pa ga že poznajo nekatere multinacionalke.
Namen novega člena o pravici do odklopa je omejiti delodajalca, da bi izven delovnega časa ali v času upravičene odsotnosti z dela kontaktiral z delavcem in od njega zahteval kakršnakoli pojasnila v zvezi z delom.
Inšpektorat za delo v zvezi s pravico do odklopa v prvih mesecih deloval predvsem “napotilno”, pravi Mesec. “V podjetjih bo preverjal, ali so z ustreznimi ukrepi zagotovila pravico do odklopa. Če niso, bo svetoval, na kakšen način to narediti,” je pojasnil.
S pomočjo odvetnice Ane Oštir, ki se pri odvetniški pisarni Jadek&Pensa ukvarja z delovnim pravom, smo pripravili odgovore na nekatera pereča vprašanja.
Kaj prinaša pravica do odklopa?
Novost je zlasti izrecna opredelitev pravice in obveznosti delodajalca, da sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da zaposleni v času upravičenih odsotnosti in izrabe počitka ne bodo na razpolago delodajalcu.
Pravica do odklopa sicer izhaja iz opredelitve efektivnega delovnega časa in časa, ko je delavec delodajalcu na razpolago (čas pripravljenosti, dežurstva ipd.), torej že obstoječih institutov. V času počitka in upravičenih odsotnosti z dela delavec ne dela, to ni nič novega. Pomembno je, da takrat tudi ni na razpolago delodajalcu.
Pri proizvodnih delavcih je ta meja jasna. Pri pisarniških poklicih, ki se izvajajo z uporabo informacijskih tehnologij, pa se je meja zrahljala. V številnih podjetjih se je pri teh delavcih razvila tako imenovana kultura stalnega priklopa. Delavci tudi za vikend, med dopustom in na bolniški spremljajo elektronsko pošto, sprejemajo klice, kar vodi v opravljanje dela v prostem času. Raziskave so pokazale, da takšna kultura pomeni tveganje za varnost in zdravje zaposlenih.
Zakon o delovnih razmerjih delodajalcem nalaga, da v dogovoru s predstavniki delavcev (sindikatom ali, če tega ni, s svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom, sicer pa z zaposlenimi kot običajno) sprejme ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa.
Pri tem jim prepušča prosto pot, da ukrepe prilagodijo svoji organizaciji. To je dobro, ker je ureditev bolj prožna in jo je mogoče prilagoditi potrebam organizacije. Hkrati pa je prisotna negotovost, saj bo treba počakati na razlago inšpektorata za delo in sodišč, katere ukrepe bodo šteli za zadostne v praksi. Ukrepi so lahko trdi ali mehki.
Kakšni bodo možni ukrepi v podjetjih?
Delodajalci lahko uvedejo izklop strežnika po koncu delavnika ali pa delavcem priporočajo, da elektronske pošte ne pošiljajo po koncu delovnega časa. Pomembno je, da delodajalec, ki zgolj priporoča uporabo zakasnitve sporočila oziroma temu podobne ukrepe, upošteva, kakšna je kultura v podjetju in da nadrejeni spremljajo, kako je s “priklopom“ zaposlenih.
Če delodajalec ve, da zaposleni redno spremljajo elektronsko pošto v času dopusta in potem celo delajo v času dopusta, in ne sprejme ukrepov, kot nalaga zakon, bo imel v primeru, da delavec uveljavlja varstvo pravice do odklopa pred sodiščem težavo z dokazovanjem, da ni bilo kršitve.
Kdo bo moral dokazovati morebitne kršitve?
Zakon predvideva obrnjeno dokazno breme, če bo delavec navajal dejstva, ki opravičujejo domnevo, da delodajalec ni zagotovil, da delavec v času izrabe pravice do počitka in upravičenih odsotnostih z dela ni na razpolago delodajalcu.
Zakon tako nalaga obveznost delodajalcem. Pomembno pa je, da se delavci zavedajo, da lahko zavrnejo klic nadrejenega ali sodelavca v prostem času ter da jim ni treba odgovarjati na elektronska sporočila. Če to storijo, jih ne smejo doleteti negativne posledice.
Pri katerih poklicih bi lahko bili največji izzivi?
Nekateri med poklici, kjer bo težko vpeljati pravico do odklopa, omenjajo zdravstvo, novinarstvo, IT-delavce, odvetnike, marketing …
Zanje je značilna specifična ureditev delovnega časa, ko pa imajo delavci pravico do počitka in upravičene odsotnosti, jim enako pripada pravica do odklopa. V času dežurstva, pripravljenosti na delo, delavcu ne pripada pravica do odklopa. Hkrati zakon primarno predvideva, da se ukrepi uredijo v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti tako, da se ukrepi ustrezno prilagodijo glede na specifike vsake panoge. Če ureditev ukrepov v kateri od panožnih kolektivnih pogodb ne bo, jih bodo morali delodajalci urediti sami.
Ali je kdo izvzet iz ukrepov pravice do odklopa?
Zakon ne določa nobenih izjem. Nekateri so sicer sklepali, da bodo izključene vsaj poslovodne osebe, morebiti tudi vodilni delavci, za katere je dopustna drugačna ureditev delovnega časa in počitkov.
Vendar pa je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podalo pojasnilo, da pravica do odklopa velja tudi za poslovodne osebe in vodilne delavce, saj izjeme niti ne bi bilo mogoče opredeliti z vidika obveznosti zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
Kaj lahko naredi delavec, če meni, da mu je bila kratena pravica do odklopa?
Posamezni delodajalci so lahko v sodelovanju s predstavniki delavcev sprejeli posebne postopke. Sicer pa velja splošni postopek, po katerem delavec poda pisno zahtevo, s katero zahteva, da delodajalec odpravi kršitev oziroma izpolni obveznost iz delovnega razmerja. Delodajalec mora v roku osem dni izpolniti svoje obveznosti ali odpraviti kršitve.
Če tega ne stori, lahko delavec po v nadaljnjih 30 dneh (po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev) pred pristojnim sodiščem vloži tožbo, s katero zahteva izpolnitev obveznosti in odpravo kršitev. Delavec lahko poda tudi prijavo kršitev na inšpektorat za delo.
Če želi delavec ostati anonimen, ima pri delodajalcu, ki ima 50 ali več zaposlenih, možnost podati notranjo prijavo kršitev imenovanemu zaupniku kot tako imenovani žvižgač. Če tak postopek pri delodajalcu ni uveljavljen, lahko sproži postopek zunanje prijave na Inšpektorat za delo v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri).
Kultura stalnega priklopa
V odvetniški družbi Jadek&Pensa dodajajo, da bodo imele največje težave podjetja in oddelki, kjer se je razvila kultura stalnega priklopa.
“Po eni strani so pomembna pričakovanja delodajalcev, hkrati pa tudi dojemanje delavcev. Nekateri zaposleni se čutijo obvezani odgovarjati na elektronsko pošto v prostem času, ne postavijo meje pri dosegljivosti izven delovnega časa, imajo občutek, da morajo biti takoj dosegljivi in v vsakem trenutku. Delodajalci se pogosto tega zavedajo, vendar ne ukrepajo.
Še več, delavci, ki so stalno na razpolago, so pogosto nagrajeni in hitreje napredujejo. Pravica do odklopa se je razvila kot odgovor na ugotovljen problem. Ker je ta problem nastajal dalj časa, bo tudi njegova odprava terjala svoj čas.
Največ je odvisno od tega, koliko si bodo delodajalci prizadevali, da spremenijo tako kulturo. Menimo namreč, da jim zgolj navidezno koristi, da so jim delavci stalno na razpolago. Taki delavci se pogosto soočijo z izgorelostjo, ki lahko vodi v daljše odsotnosti. Pogosto so tudi nezadovoljni, zato je povečano tveganje, da bodo dali odpoved.”