Pravica do odklopa: kako to počnejo v BMW, Lidlu, VW, Daimlerju

Slovenski delodajalci morajo do 16. novembra sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zagotovili pravico do odklopa. To v naravi pomeni, da – tako zakon – “delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela (…) ne bo na razpolago delodajalcu”.

Delodajalec, ki zaposlenim ne bo zagotovil pravice do odklopa, bo tvegal globo v višini od 1.500 do 4 tisoč evrov.

Do danes je le peščica evropskih držav pravico do odklopa uredila v zakonodaji . Ena prvih je Francija, kjer od leta 2017 velja zakonsko določilo, da se morajo podjetja s predstavniki delavcev pogajati o pogojih za uveljavljanje te pravice in jih vpisati v interni akt.

Francoski mediji pišejo, da zaposlenim sicer pogosto ni jasno, kaj jim ta pravica prinaša, saj zakon predvideva obvezna pogajanja, ne pa tudi obveze sklenitve dogovora med delodajalcem in predstavniki delavcev. Prav tako ni kazni za neupoštevanje dogovora.

Tuji mediji in analize pa kot primer, da zakon vendarle ni neučinkovit, navajajo sodbo iz leta 2018; francosko podjetje Rentokil je moralo po odločitvi kasacijskega sodišča nekdanjemu zaposlenemu plačati 60 tisoč evrov, ker ni spoštovalo njegove pravice do odklopa. Zaposleni je moral biti stalno dosegljiv po telefonu, plačan pa je bil le za primere, ko je bil dejansko kontaktiran. Sodišče je odločilo, da je nekdanji delavec upravičen do nadomestila za dodatne ure dežurstva, ki je pomenilo kršitev njegove pravice do odklopa.

Blokiran dostop do službenega e-maila

Nekatere multinacionalke so že pred leti zaznale tveganja, povezana s stalno povezanostjo, in same sprejele ukrepe, ki to omejujejo.

Nemški BMW je v internem pravilniku določil, da se lahko zaposleni s svojim nadrejenim dogovorijo o časovnem okvirju, v katerem so (poleg rednega delovnega časa) na voljo za delo na daljavo. To se jim šteje v opravljene delovne ure. Hkrati imajo zaposleni pravico, da so nedosegljivi med prazniki, ob koncu tedna in po koncu delovnega dne.

Avtomobilski proizvajalec Volkswagen je šel korak dlje kot njegov bavarski konkurent. Zaposleni med 18.15 in 7.00 ne morejo dostopati do svoje elektronske pošte na pametnih telefonih. Ukrep pa ne velja za višji menedžment, je pred leti poročal BBC.

Pri Daimlerju so že pred desetletjem orali ledino z avtomatskim brisanjem e-poštnih sporočil, ki so jih zaposleni prejeli v času, ko so imeli med dopustom vklopljeno sporočilo o odsotnosti (tako imenovani out of office). Pošiljatelj je dobil sporočilo o odsotnosti prejemnika s pripisom, da naj elektronsko sporočilo ponovno pošlje v času, ko bo zaposleni spet v pisarni.

Čim manj e-mailov po koncu delovnika

Nemška kemična multinacionalka Evonik s sedežem v Essnu je že leta 2014 uvedla ‘e-poštno zavoro’ (E-Mail-Bremse). V sporazumu, ki velja za vse zaposlene v podjetju, je določeno, da zaposleni skupaj s svojim nadrejenim določijo obdobje razpoložljivosti. Po preteku tega obdobja jim ni treba odgovarjati na elektronsko pošto.

Primer Evonika je večkrat omenjen v poročilih evropskih institucij v zadnjih letih, a ni jasno, ali je pravica še v veljavi. Sporočilo iz leta 2014 na njihovi spletni strani ni več na voljo.

Trgovska družba Lidl pa je v Belgiji in Luksemburgu uvedla zakasnitev za notranjo elektronsko pošto, ki je poslana po 18. uri. Sporočila so prejemniku dostavljena šele naslednji dan ob 7. uri zjutraj. Kot smo pisali, tudi zaposlenim v Sloveniji, ki morajo poslati sporočilo izven običajnega delovnega časa, za vikend ali praznik, svetujejo, da uporabijo funkcijo zakasnitve. “S tem zagotavljamo spoštovanje prostega časa sodelavcev v času počitka, izrabe letnega dopusta in drugih upravičenih odsotnosti z dela,” pravijo v podjetju in dodajajo, da pripravljajo še druge ukrepe, ki bodo “sprejeti in uveljavljeni v predpisanem roku”, torej do sredine novembra.