Pozor, pravica do odklopa ni majhna sprememba: kako se bo izvajala v praksi?

Primer 1: Delavec išče dokumentacijo. Ker je ne najde, stopi v stik s sodelavcem, ki je na dopustu in mu edini lahko pri tem pomaga, ta pa mu jo pošlje po e-mailu.

Primer 2: Novinar piše članek, potrebuje odgovor ministrstva. To odgovori zvečer, ker je članek predviden za objavo naslednje jutro, novinar na predlog urednika dopolni članek še isti dan zvečer.

Primer 3: Delavec, odgovoren za IT, je na dopustu. Ker se zgodi napaka na IT-sistemu, ga iz podjetja pokličejo in prosijo za pomoč na daljavo.

Strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik meni, da je v vseh zgornjih hipotetičnih primerih delavcu kratena pravica do odklopa, “če ne gre za višjo silo ali izjemne okoliščine, ki jih je delodajalec glede na naravo poklica in delo opredelil v pravilniku, kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi”.

Omejitev za delodajalca

Pravico do odklopa so poslanci na predlog ministrstva za delo Luke Mesca uzakonili z novembra lani sprejetimi spremembami zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Podlaga je resolucija Evropskega parlamenta s tega področja, v kateri med drugim piše: “Delodajalci od delavcev ne bi smeli zahtevati, da delajo zunaj delovnega časa. Delodajalci ne bi smeli spodbujati delovne kulture ‘neprekinjene povezanosti’, v kateri imajo delavci, ki se odpovejo pravici do odklopa, očitno prednost pred tistimi, ki tega ne storijo.”

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsem zaposlenim v Sloveniji danes omogoča pravico do počitka med zaporednima delovnima dnevoma, ki mora v obdobju 24 ur znašati nepretrgoma najmanj 11 ali 12 ur, do letnega dopusta in nekaterih drugih upravičenih odsotnosti z dela.

V času, ko je vse več ljudi stalno povezanih v splet prek elektronskih naprav, pa marsikdo v prostem času postori še kaj za službo – na lastno željo, na prošnjo sodelavcev, nadrejenih, strank ali pa zaradi narave dela.

Namen novega člena o pravici do odklopa je torej omejiti delodajalca, da bi izven delovnega časa ali v času upravičene odsotnosti z dela kontaktiral z delavcem in od njega zahteval kakršnakoli pojasnila v zvezi z delom.

Člen določa, da delodajalec ne posega v prosti čas zaposlenega v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela (letni dopust, plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin in podobno). Delodajalcu nalaga, da mora do 16. novembra letos v sodelovanju z zaposlenimi sprejeti ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa.

Časa, da delodajalci sprejmejo ukrepe, je bilo na pretek in ga še vedno je, je prepričana Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Podjetja morajo sprejeti interni akt

Namen in vsebina novembra lani sprejetega člena sta torej jasna. Z vprašanjem, kako bo to videti v praksi, pa se bo veliko podjetij očitno ukvarjalo v zadnjih treh mesecih pred začetkom veljavnosti.

“Podjetja se po zadnjih objavah ministrstva za delo in medijev zanimajo za to, kako se bo pravica do odklopa prenesla v prakso. Zanima jih, ali bo to še en pravilnik in pripis v pogodbi o zaposlitvi ali bodo morala podjetja fizično in tehnično preprečiti, da bi delavec po koncu delovnega časa dobil elektronsko sporočilo ali telefonski klic,” pravi strokovnjakinja za delovno pravo Scortegagna Kavčnik.

Vsa podjetja morajo do sredine novembra sprejeti interni akt, da izven delovnega časa velja pravica do odklopa, s čimer postane ta zavezujoča, in v njem določiti ukrepe. To ne pomeni, da bo klicanje človeka na dopust, ki bo potem delal eno uro, v primeru višje sile ali izrednih razmer prepovedano, bo pa moral delodajalec zagotoviti, da je potem ta ura evidentirana in ovrednotena. Lahko bo določil tudi sankcije za zaposlene, ki bi sodelavcem kratili pravico do odklopa. Scortegagna Kavčnik pričakuje, da bodo le redka podjetja posegla tudi po tehničnih ukrepih.

Podobno na vprašanje, kako bodo podjetja pravico do odklopa izvajala v praksi, odgovorijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so lansko spremembo ZDR-1 in uveljavitev pravice podprli. Pravijo, da novela ne določa natančno, kakšne ukrepe morajo delodajalci sprejeti, in da so prakse podjetij v Evropski uniji (EU) različne, kakor se med seboj razlikujejo delovna mesta.

Menijo pa, da bodo lahko podjetja izbirala med mehkejšim ali bolj trdim pristopom. Kot prvi mehki ukrep navedejo ozaveščanje zaposlenih o nevarnosti nenehne povezanosti prek digitalnih naprav. Kot drugega pa treninge in obvladovanje komunikacij izven delovnih ur, na primer v obliki rednih opomnikov, da sporočila ne terjajo odgovora izven delovnega časa

Kot primer tršega pristopa pa navedejo primer, ko podjetje s pomočjo tehnologije onemogoči komunikacijo izven delovnega časa, ne da bi imeli delavci na to vpliv.

Vsa podjetja morajo do sredine novembra sprejeti interni akt, da izven delovnega časa velja pravica do odklopa, s čimer postane ta zavezujoča, in v njem določiti ukrepe.

Nina Scortegagna Kavčnik, strokovnjakinja za delovno pravo

Kdo bo lahko izjema

Zakon določa, da bo pravico treba urediti na ravni kolektivnih pogodb. V Zavarovalnici Triglav so nam povedali, da pogajanja, kako bo pravica do odklopa urejena v kolektivni pogodbi za zavarovalstvo, že potekajo.

Scortegagna Kavčnik pa dvomi, da se bodo pogajanja za skoraj 50 kolektivnih pogodb končala do sredine novembra. Poleg tega nekaterih delodajalcev ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti. To pa ne pomeni, da nova zakonodaja ne bo veljala – podjetja morajo v vsakem primeru sprejeti interni akt z ukrepi ter o njem pisno obvestiti delavce.

Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev in predsednik uprave Boxmark Leather, je sicer prejšnji teden za Forbes Slovenija že napovedal, da bo delodajalska stran poskušala izpogajati kakšne izjeme, kdaj je mogoče poseči v pravico delavca do odklopa. Iz njegovih navedb izhaja, da predvsem za vodstveni kader.

Scortegagna Kavčnik meni, da so izjeme za nekatere vodstvene kadre zakonite že danes, če ima direktor ali prokurist sklenjeno poslovodno pogodbo ter v njej določilo, da si delovni čas lahko razporeja sam. Po 73. in 157. členu zakona o delovnih razmerjih si lahko namreč ti zaposleni razporejajo delovni čas sami, če sta jim zagotovljena varnost in zdravje pri delu in jim delovnega časa ni mogoče razporediti vnaprej.

Za druge delavce pa, kot pravi, evropska direktiva izjeme od pravice do odklopa dopušča le v primeru višje sile in izrednih okoliščin, ki pa jih mora delodajalec predhodno opredeliti v pravilniku in delavca o tem tudi obvestiti.

Veliko vprašanj je tudi o tem, kako se bo pravica do odklopa v praksi izvajala za delavce v zdravstvu, vzdrževanju in drugih poklicih, kjer imajo dežurstva. A Jerkič pravi, da na to pravica do odklopa ne bo vplivala. “Zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe poznajo tako imenovano dežurstvo ali pripravljenost na delo, ki je tudi posebej plačano. Taka pripravljenost je del pogodbe o zaposlitvi in se kot dejanski delovni čas šteje, če do česa pride, kot dodatek pa, če do potrebe ne pride,” pojasni Jerkič.

Sindikalistka sicer pričakuje, da bodo delodajalci poskušali doseči uvedbo izjem. “Delodajalci v Sloveniji imajo radi izjeme za vse, od davkov do evidentiranja delovnega časa ali davčnih blagajn, tako da se bodo tudi tu najbrž pojavili predlogi,” pravi predstavnica sindikatov. Poudari pa, da jim izjeme zaenkrat niso poznane in jih ne bodo podpirali.

Izjeme nam zaenkrat niso poznane in jih ne bomo podpirali..

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS

Ko je treba dokazovati na sodišču …

Medtem ko pri denimo proizvodnih delavcih ni pričakovati težav, saj od doma le stežka kaj naredijo, pa je drugače pri IT-delavcih, novinarjih, piarovcih, odvetnikih, v marketingu, pri vodstvenih kadrih. Praktično povsod, kjer sta oprema za delo telefon in/ali računalnik.

Marsikaterega delodajalca ‘straši’ predvsem določba v zakonu, da je v primeru delovnega spora dokazno breme, da ni kršil pravice do odklopa, na strani delodajalca. Strokovnjakinjo Scortegagna Kavčnik smo vprašali o primeru delavca, ki na dopustu gleda službeno elektronsko pošto, na kakšno sporočilo tudi odgovori. Leto kasneje pa se z delodajalcem znajde v delovnem sporu, v katerem mu očita tudi kršitev pravice do odklopa. Kako bo delodajalec lahko dokazal, da je ustrezno izvajal pravico do odklopa?

“Če delavec samovoljno odgovarja na maile, ne da bi kdorkoli to od njega zahteval, to ni kršitev pravice do odklopa in za to ne more biti odgovoren delodajalec. Nekateri se bodo pred tako ‘zagnanimi’ sodelavci ravno v izogib morebitnim sporom ali slabi volji zavarovali s tehničnimi preprekami – da e-maila sploh ne bo dobil,” meni sogovornica.

So podjetja pripravljena?

V trgovski družbi Lidl pravijo, da se pri njih vprašanje pravice do odklopa nanaša na desetino zaposlenih. Ostalo so namreč trgovci in drugi kadri, ki nimajo službenega e-naslova ali telefonske številke.

Za desetino delavcev so v podjetju oblikovali smernice, da naj pošiljanje elektronskih sporočil, organizacija sestankov in izvajanje klicev potekajo znotraj običajnega delovnega časa. Če morajo poslati sporočilo izven običajnega delovnega časa, za vikend ali praznik, pa naj uporabijo funkcijo zakasnitve. “S tem zagotavljamo spoštovanje prostega časa sodelavcev v času počitka, izrabe letnega dopusta in drugih upravičenih odsotnosti z dela,” pravijo v podjetju in dodajajo, da pripravljajo še druge ukrepe, ki bodo “sprejeti in uveljavljeni v predpisanem roku” (torej do sredine novembra).

Iz Zavarovalnice Triglav povedo, da svoje zaposlene redno ozaveščajo o tem, kako uravnotežiti zasebni in poslovni del življenja. Verjamejo, da tak pristop med drugim pomembno prispeva k spoštovanju delovnopravnih predpisov.

V piar agenciji Herman & partnerji pravijo, da novih standardov še niso vnesli v interne akte. Trenutno pa delavcem ‘mir’ med dopustom oziroma v prostem času zagotavljajo z načrtovanjem nadomeščanj in širokimi ekipami, kjer lahko sodelavec nadomesti manjkajočega sodelavca. “Čeprav je dinamika našega dela, podobno kot v novinarstvu, zelo nepredvidljiva, si prizadevamo, da vsi sodelavci lahko uživajo dopuste ter prosti čas. Žal se zgodijo tudi nepredvidene okoliščine, kjer včasih tudi prosimo sodelavca za kratko pomoč pri dotični situaciji,” še povedo.