Povprečno slovensko gospodinjstvo ima 200.000 evrov premoženja. Kje?

Banka Slovenije je v začetku oktobra predstavila poročilo o premoženju Slovencev. Podatki se nanašajo na na leto 2021, gre pa za najnovejše poročilo.

V povprečju ima slovensko gospodinjstvo 200.500 evrov premoženja. Največji delež, kar tri četrtine, predstavljajo nepremičnine – 151.500 evrov.

“Daleč največji vir neto premoženja je neto vrednost glavnega prebivališča gospodinjstev, tj. nepremičnine, v kateri prebivajo,” pojasnjujejo v poročilu.

Realno premoženje (nepremičnine, vozila gospodinjstva in dragocenosti) Slovencev je znašalo 184.900 evrov, finančno premoženje (vzajemni skladi, obveznice, delnice in trgovalni računi) pa 15.500 evrov. Realno premoženje je tako predstavljalo dobrih 92 odstotkov celotnega premoženja, finančno pa 7,7 odstotka.

Največji del v nepremičninah

Med premoženjem v nepremičninah je bilo 120.000 evrov v obliki glavnega prebivališča oziroma nepremičnine, kjer so živeli, 31.500 evrov pa so imeli v obliki drugih nepremičnin. V razmerju realnega premoženja Slovencev so nepremičnine predstavljale kar 87,3 odstotka celotnega premoženja in so daleč najpomembnejši razred.

Med ostalimi sta pomembni še vrednost samostojnih podjetij (25.500 evrov) in avtomobili – 8.500 evrov.

Veliko večino finančnih sredstev gospodinjstev pa sestavljajo bančne vloge, ki s povprečno vrednostjo 9.700 evrov obsegajo tri četrtine finančnih sredstev. V različnih finančnih instrumentih (vzajemni skladi, obveznice, delnice in upravljani računi) pa imajo Slovenci povprečno 2.200 evrov.

Skoraj štiri petine jih ima avtomobil

Banka Slovenije v analizi poudarja, da je pri obravnavi sestave premoženja gospodinjstev treba upoštevati, da je povprečna vrednost določenega premoženja zmnožek deleža gospodinjstev, ki imajo to premoženje in povprečne vrednosti tega premoženja za gospodinjstva, ki so investirala v posamezno sredstvo.

Zato so visoke povprečne vrednosti za nekatere vrste sredstev (npr. samozaposlenih) posledica nizke udeležbe med gospodinjstvi (13,2 odstotka), vendar visoke povprečne vrednosti imetja med sodelujočimi gospodinjstvi (186.400 evrov).

Na drugi strani je imelo skoraj 80 vprašanih v lasti avtomobil, le 0,2 pa trgovalni račun.

Večina gospodinjstev ima sicer razmeroma osnovno sestavo sredstev, dodajajo pri Banki Slovenije. Imajo v lasti glavno prebivališče, vozilo in prihranke v obliki vlog. Te tri vrste premoženja so edine, pri katerih je stopnja udeležbe višja od 50 med slovenskimi gospodinjstvi.

Koliko smo zadolženi?

Slovenska gospodinjstva so imela leta 2021 v povprečju 8.700 evrov skupnih obveznosti. Največ je predstavljal hipotekarni kredit – 6.200. Slovenci so hipotekarni kredit v največji meri najemali za nakup glavnega prebivališča – 57, 8 odstotkov.

Sledijo mu druga nehipotekarna posojila, ki predstavljajo 28 odstotkov vseh obveznosti in 95,2 odstotka celotnega nehipotekarnega dolga. Ta kategorija vključuje vsa potrošniška posojila, posojila delodajalca in posojila na obroke, poleg vseh zasebnih posojil.

Še bolj kot pri sredstvih na rezultate posojil močno vplivajo razlike v širokem razponu zadolženosti med gospodinjstvi. Nekaj več kot 71 odstotkov gospodinjstev namreč nima nobenih obveznosti, preostali 28,9 odstotka pa ima v povprečju 30.200 evrov dolga.

Zlasti hipotekarni dolg je precej koncentriran, saj ima desetina gospodinjstev povprečju 58.200 evrov skupnega hipotekarnega dolga.

Sestavo bilanc stanja gospodinjstev je Banka analizirala na podlagi podatkov iz ankete o financah in potrošnji gospodinjstev (HFCS). Raziskava se v državah evroobmočja izvaja približno vsake štiri leta in zagotavljala podrobne podatke na ravni gospodinjstev o različnih vidikih bilanc, dohodkih, potrošnji in povezanih ekonomskih in demografskih spremenljivkah.

Zadnja analiza je bila v Sloveniji izvedena med junijem 2020 in decembrom 2021, vzorec pa je sestavljen iz odgovorov 1.951 slovenskih gospodinjstev, ki so bila vzorčena tako, da so bili zagotovljeni reprezentativni rezultati na nacionalni ravni.