Podnebne spremembe klestijo po vinogradih, kakšna bo trgatev letos

Po lanski trgatvi, ki so jo oklestile hladna pomlad, toča in suša, slovenski vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu. V slovenskih vinorodnih okoliših se je letošnja trgatev zaradi visokih temperatur začela prej kot običajno, a naj bi količinsko manjša bera prinesla kakovostno vino.

Lani so slovenski vinogradniki po podatkih Sursa pridelali nekaj manj kot 55 tisoč ton belega grozdja in 23.600 ton rdečega grozdja, kar je bilo malce manj kot leto prej. Povprečni pridelek je znašal 5,5 tone na hektar pri belem in 5,3 tone na hektar pri rdečem grozdju. Pri obeh vrstah je bil to 15-odstotni padec glede na desetletno povprečje.

V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele (Primorska, Podravje in Posavje), ki jim pripada devet vinorodnih okolišev. To so Vipavska dolina, Goriška brda, Kras in Slovenska Istra na Primorskem; Štajerska Slovenija in Prekmurje v Podravju; Bizeljsko-Sremič, Dolenjska in Bela krajina v Posavju.

Podravje: zgodnja trgatev bo dražja

V Podravju je trgatev stekla v avgustu, en teden prej kot običajno. Trenutno je v polnem teku, glavnina vinogradov pa naj bi bila obrana ta teden, je za Forbes Slovenija dejala Simona Hauptman, vodja javne službe kmetijskega svetovanja in specialistka za vinogradništvo pri mariborski izpostavi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Zgoden začetek je nenavaden in nakazuje, da se “podnebne spremembe v vinogradništvu zelo poznajo”, je dodala.

V regiji letos računajo na manj pobranega grozdja, a naj bi bilo to grozdje visoke kakovosti, z visokimi sladkornimi stopnjami. Grozdje je zdravo predvsem zaradi manka padavin, a je suša obenem pustila nekaj škode na južnih legah in mladih vinogradih, negativen vpliv pa sta imeli tudi pomladna pozeba in ponekod toča.

Zgodnja trgatev je za vinogradnike tudi dražja, saj višje temperature med drugim pomenijo višje stroške hlajenja, še pojasni Hauptman.

V štajerskem vinorodnem okolišu, ki vključuje Haloze in Slovenske gorice in je največji v državi, so imeli letos zaradi ekstremnih vremenskih pojavov zahtevno leto. Kot so v zapisu na spletni strani omenili pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, se je začelo s spomladansko pozebo, ki je prizadela sorte grozdja, ki zgodaj odganjajo, zlasti sorto muškat otonel. Pri drugih sortah je mraz povzročil neenakomerno dozorevanje grozdja.

Poleti so sledila neurja s točo, ki so v okolišu povzročila škodo, visoke temperature v zadnjem času pa pospešujejo dozorevanje grozdja. Zgodnje sorte v kleteh so fermentirale že ob koncu avgusta. Po podatkih KGZS Maribor je letošnji letnik drugi najzgodnejši doslej, za letnikom 2003.

“Zaradi vseh teh vremenskih dogodkov letos se lahko v Halozah in Srednjih Slovenskih goricah pri večini vinogradnikov pričakuje od 20 do 50 odstotkov pridelanega grozdja na večletno povprečje,” je konec avgusta zapisal Matej Rebernišek iz ptujske izpostave KGZS.

Primorska: za tretjino manjša letina

Na Primorskem se je zaradi vročega poletja trgatev letos začela okrog sedem do deset dni prej kot običajno. V štirih vinorodnih okoliših ne pričakujejo obilne letine. Ta bi lahko bila tudi za tretjino manjša od lanske, a bo obenem kakovostna, je dejala Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo pri KGZS v Novi Gorici.

Manjši pridelek je po njenih besedah posledica lanske toče, ki je je bilo na Primorskem veliko, pa tudi letošnji “nenaden preskok” z deževne pomladi na dolgo in vroče poletje z malo padavinami. Spomladi je pozeba na nižjih legah v okoliših Brda, Vipavska dolina in Kras prav tako prispevala k manjšem pridelku. Na višjih legah in bolj lahkih, lapornatih tleh pa sta se poznali suša in vročina, je še dejala Mavrič Štrukelj.

“Letos zaradi ekstremnih vremenskih razmer pričakujemo manjši pridelek, vendar je grozdje zdravo in izjemne kakovosti. Izhodišča za vrhunska vina so odlična,” so za Forbes Slovenija sporočili tudi iz Kleti Brda, največjega proizvajalca in izvoznika vin v Sloveniji, ki ga vodi direktor Silvan Peršolja. Lansko leto so sklenili z rastjo prihodkov, kljub ohlajanju povpraševanja v tujini. S številkami niso postregli, je pa zadruga v letu 2022 ustvarila skoraj 20 milijonov evrov prihodkov in 607 tisoč evrov čistega dobička, kažejo podatki Ajpesa.

Posavje

O zahtevnem letu poročajo tudi iz KGZ Novo mesto oziroma iz Posavja, ki je najmanjša vinorodna dežela pri nas po obsegu proizvodnje. Tudi tam pričakujejo kakovosten letnik.

Trta je vzbrstela zgodaj in ponekod s spomladansko pozebo, pojavljala so se neurja s točo, ki pa niso bila tako obsežna kot pretekla leta. “Vremenski pogoji v času cvetenja in zorenja so bili ugodni, zato si lahko obetamo dober vinski letnik,” je zapisala specialistka za vinarstvo pri KGZ Novo mesto Ivanka Badovinac.

Grozdje je imelo dobro izhodišče za dozorevanje in višjo kakovost. “Po prvih podatkih meritev smo v prednosti približno 10-14 dni v primerjavi z letnikom 2023,” je dodala.

Pri nas prevladuje belo vino

Slovenija ima za okrog 14.400 hektarjev vinogradov, na katerih 26 tisoč pridelovalcev grozdja in vina (skoraj vsi pridelovalci grozdja delajo tudi vino) vsako leto proizvede med 63 in 89 milijoni litrov vina, kažejo podatki ministrstva za kmetijstvo.

Značilna je razdrobljenost pridelave, saj 85 odstotkov vinogradnikov obdeluje manj kot pol hektarja površin. Najbolj je pridelava konsolidirana v Goriških brdih, kjer 64 odstotkov pridelovalcev obdeluje več kot en hektar površin, 17 odstotkov pa jih obdeluje več kot pet hektarjev.

V tržnem letu 2022/23 so vinarji proizvedli 57 milijonov litrov vina, od tega 38 milijonov litrov oziroma dve tretjini belega vina, kažejo podatki Sursa. Slovenija je bila v tem obdobju 92-odstotno samooskrbna z vinom. Razpoložljiva količina vina za potrošnjo je znašala 62 milijonov litrov. To pomeni 29 litrov vina na prebivalca, od tega 20 litrov belega.

V Sloveniji pridelujemo 60 sort vinske trte. Najbolj zastopane po deležu pridelovalne površine so laški rizling (11 odstotkov), refošk (9), chardonnay (8), sauvignon (7) in malvazija (7). Skoraj 80 odstotkov slovenskih vin ima zaščiteno označbo porekla (63,3 odstotka) ali pa zaščiteno geografsko poreklo (14,5 odstotka).

Uvoz vina količinsko rahlo presega izvoz, po vrednosti pa je ravno obratno. Slovenija namreč uvaža predvsem cenejša vina nižje kakovosti, izvažamo pa predvsem vino z zaščiteno označbo porekla, ki ga tudi največ pridelamo.

Lani je vrednost proizvodnje vina znašala 111,3 milijona evrov, leto prej pa 109,5 milijona evrov, še navaja Surs. S tem ostaja pod predpandemsko ravnijo; leta 2019 je vrednost proizvodnje znašala 142 milijonov evrov.

Globalna kriza vinarske industrije

Svetovna industrija vina je lani dosegla najnižjo raven proizvodnje v zadnjih 60 letih, ocenjujejo pri Mednarodni organizaciji za trto in vino (OIV), k čemur so prispevale podnebne razmere, kot so zgodnja zmrzal, obilne padavine in suša. Prodajo na svetovni ravni pa zavirajo visoke povprečne izvozne cene in manjše povpraševanje, zlasti na Kitajskem, piše portal Izvozno okno.

Po podatkih OIV je lanska globalna pridelava grozdja znašala 30,9 milijona ton, kar je manj kot dobrih 34 milijonov ton leto prej. Pridelava vina je bila pri ocenjenih 237 milijonih hektolitrov za desetino nižja kot v 2022. Od tega so približno 60 odstotkov pridelale države EU, zlasti Francija, Italija in Španija.

Za slabih pet odstotkov je bila lani nižja tudi svetovna poraba, ki je znašala 221 milijonov hektolitrov.