Po svetu strmo narašča število stečajev: kakšne so razmere v Sloveniji

Posel Aljoša Črnko 1. avgusta, 2024 04.53
featured image

Število stečajev v Nemčiji, ZDA in na Japonskem hitro narašča, medtem ko je pri nas število stabilno, gre pa predvsem za stečaje majhnih podjetij.

1. avgusta, 2024 04.53

Iz ZDA poročajo o hitri rasti stečajev večjih ameriških družb, ki jih je junija bilo 75. V prvem polletju jih je bilo 346, kar je več od prvega polletja 2020 in začetka pandemije covida-19, ko so gospodarstva po svetu obstala zaradi zaprtja javnega življenja, kažejo podatki analitične družbe S&P Global Market Intelligence.

Število stečajev velikih družb, katerih sredstva ali obveznosti presegajo dva milijona dolarjev, je onkraj Atlantika že od lani visoko in se približuje nivojem po veliki finančni krizi.

Val stečajev v Nemčiji

V Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, je po podatkih statističnega urada Destatis v prvih treh mesecih leta 2024 vlogo za stečaj podalo 5.209 podjetij oziroma za dobro četrtino več kot v istem obdobju lani. To je obenem 11,2 odstotka več kot pred štirimi leti, ko je v pandemičnih razmerah vlogo za stečaj zaradi insolventnosti oddalo 4.683 podjetij.

Trend rasti stečajev naj bi se v Nemčiji še nadaljeval, piše Deutsche Welle. Število bi se lahko do konca leta povečalo na približno 20 tisoč.

Največ primerov insolventnosti so Nemci zaznali v sektorju prometa in skladiščenja. Sledile so gradbena industrija in druge gospodarske storitve, med katere spadajo tudi agencije za zaposlovanje.

V prvi polovici letošnjega leta je poskočilo tudi število stečajev na Japonskem, piše The Japan Times. Visoke cene življenjskih potrebščin, pomanjkanje delovne sile in zmanjšanje olajšav iz obdobja pandemije so število stečajev pognali najvišje v zadnjih desetih letih.

Med januarjem in junijem se je v deželi vzhajajočega sonca začelo 4.887 stečajev, kažejo podatki analitičnega podjetja Teikoku Databank. Število je 22 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani.

Kaj je razlog za težave

S&P Global Market Intelligence navaja, da je velik obseg stečajev ameriških podjetij posledica dviga obrestnih mer zaradi boja proti inflaciji in geopolitične negotovosti. Ker oba dejavnika vztrajata, naj bi bil pripravljen teren za nadaljnjo rast števila stečajnih postopkov.

Obrestne mere so na visoki ravni tudi v območju z evrom. Evropska centralna banka (ECB) jih je sicer, za razliko od ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), v začetku junija že znižala za 25 bazičnih točk.

A glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc pravi, da je marsikatero podjetje v Evropi še vedno na preizkušnji zaradi dvigov obrestnih mer. Kot pravi, si podjetja denar večinoma izposojajo po obrestni meri, ki jo sestavljata euribor in pribitek. Vrednost šestmesečnega euriborja je oktobra lani presegla štiri odstotke, od takrat pa je padla na trenutnih 3,59 odstotka.

Vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc
Glavni analitik GZS Bojan Ivanc pravi, da je marsikatero podjetje na preizkušnji zaradi dvigov obrestnih mer, a večjih težav ne pričakuje (Foto: Igor Kupljenik/BOBO)

“To je izziv predvsem za industrijska podjetja, najbolj za tista, ki so dobavitelji avtomobilski industriji. Tukaj je nekaj negativnega učinka, saj je Evropa izgubila malo konkurenčnosti v primerjavi z azijskimi proizvajalci.”

Drugi izziv pa ima po njegovem energetsko intenzivna industrija, kot sta denimo kemična in industrija kovin. Podjetja v teh panogah so cenovno še vedno nekonkurenčna zaradi cenejših energentov, tako v ZDA kot na Kitajskem.

“To sta dva segmenta, ki mogoče pojasnita rastoče število stečajev v Evropi, pri čemer pa ne gre za sistemski učinek,” meni sogovornik.

Nizka zadolženost

V Sloveniji se je v prvem polletju po podatkih Ajpesa začelo 518 stečajev, kar je za devet odstotkov več kot v istem obdobju lani. Junija je bilo število novih stečajnih postopkov celo malenkost nižje kot v istem mesecu lani – letos se jih je začelo 78, lani 79.

“Tudi to so stečaji majhnih podjetij, medtem ko je stečajev velikih, sistemskih podjetij zelo malo. Stanje ni takšno, da bi govorili o znanilcu recesije,” razlaga Bojan Ivanc.

Vodja analitske službe GZS majhno rast števila stečajev v primerjavi z drugimi državami pripisuje nizki zadolženosti slovenskih podjetij. “Slovenska in tudi ostala evropska podjetja, z izjemo francoskih in belgijskih, so relativno malo zadolžena glede na zgodovinske kazalnike. Na sistemskem nivoju stečajev ne pričakujem.”

Ivanc prav tako ne pričakuje, da bi stečaji v tujini imeli večji vpliv na razvoj gospodarstva v Sloveniji.