Po letih mastenja slovenski gradbinci tarnajo: kje bodo iskali nove posle

Leto 2023 je bilo za slovensko gradbeništvo rekordno tako po prihodkih (dobrih devet milijard evrov) kot po čistem dobičku, ki ga je bilo za okoli 386,5 milijona evrov.

Letos je slika drugačna. V prvem polletju je bilo gradbenih dovoljenj skupno manj za 21,7 odstotka v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta. Julija je bilo sicer izdanih več gradbenih dovoljenj za stavbe kot mesec prej, a vseeno manj kot istega meseca lani.

Vrednost del, ki so jih julija opravili gradbinci, je bila za petino nižja kot junija lani. Domače gradbeništvo je za zdaj še nad ravnijo izpred dveh let, a se pospešeno ohlaja.

To je v veliki meri posledica padca novih javnih naložb, pravi Blaž Miklavčič, glavni direktor enega največjih slovenskih gradbenih podjetij GH Holding.

“Nekaj novih investicij imajo občine, a so tudi te omejene. Naložbe se zmanjšujejo na vseh področjih. Predvsem pa je izdanih manj gradbenih dovoljenj, kar pomeni, da ni veliko projektov v pripravi. To se bo videlo z zamikom, ki se je očitno že začel,” razlaga šef podjetja, ki prenavlja UKC Ljubljana.

Krčenje javnih naročil se je po besedah Miklavčiča začelo v drugi polovici leta 2022, ko se je država usmerila bolj v reforme. “Zdaj se kažejo prvi rezultati tega,” pravi. Kot dodaja, se v Sloveniji počasi zaključujejo še projekti, ki so bili zagnani v času prejšnje vlade.

Slabe obete v gradbeništvu za Delo poudarja Edo Škufca, član uprave gradbinca CGP. Prepričan je, da krčenje obsega gradbenih del kaže na “krizo v gradbeništvu, ki se bo zagotovo začela”.

“Nekaj projektov je pri visoki gradnji, ker je ta cikel od pridobitve gradbenega dovoljenja do izvedbe nekoliko daljši. Vendar ne vidimo velike investicijske aktivnosti za naprej,” pravi. Po njegovih besedah so se ustavili projekti v cestogradnji in aglomeracije, tečejo le projekti Darsa.

Gradbeniki pozivajo k stabilnim javnim naročilom

Nihanje javnih naročil zaznavajo tudi v Kolektor Construction, kjer pravijo, da gre za dalj trajajočo in perečo težavo slovenskega gradbeništva. Gradbena skupina iz Idrije, ki med drugim gradi drugi tir, je zaradi trenutnih razmer že začela prilagajati svojo strategijo.

V prvi polovici leta so poslovali podobno kot v enakem obdobju lani. Upad novih naročil imajo predvsem na področju stanovanjske gradnje in infrastrukturnih projektov, na primer gradnje cest.

Skupino Kolektor sestavlja 63 povezanih družb v Sloveniji in tujini, šest jih deluje na področju gradbeništva. Med temi je večji Kolektor Koling, ki je lani ustvaril 235,7 milijona evrov prihodkov od prodaje oziroma 19 odstotkov več kot leta 2022. Skoraj polovico – 106 milijonov evrov so prejeli od države, kažejo podatki portala Erar. Pritok javnega denarja je letos začel usihati. V prvih sedmih mesecih so od države prejeli 64 odstotkov manj. Leto 2023 so sicer kljub rasti prihodkov sklenili s 13-odstotnim medletnim padcem čistega dobička, ki je nanesel 6,6 milijona evrov.

Manj javnih naročil letos beležijo tudi v GIC Gradnje, kjer o konkretnih številkah upada še niso želeli govoriti.

Lastnik Ivan Cajzek pravi, da gradbinci v Sloveniji že od zadnje finančne krize pozivajo k večji stabilnosti državnih naročil. Želijo si razumen obseg naročil vsako leto, namesto enkratnega povečanega obsega, ki mu sledi padec.

Zastajajo tudi zasebna naročila

A težava gradbenikov niso le skromne javne investicije, upadajo tudi zasebna naročila. “Drži, da je malo naložb v javnem sektorju, kjer bi si jih želeli. A ustavlja se tudi zasebni sektor. To je po eni strani posledica evropske in nemške krize, po drugi pa odraz dragega kapitala oziroma visokih obrestnih mer. Ljudje investirajo takrat, ko se napoveduje svetla prihodnost, ko nekaj potrebujejo in ko imajo vsega dovolj. Če tega ni, tudi investicij ni,” pravi Cajzek.

Manjšo prodajo cementa v vrečah ima avstrijska skupina za gradbene storitve Wietersdorfer, sicer lastnica Alpacem Cement, nekdanjega Salonita Anhovo. Tudi to kaže na padec del na zasebnih nepremičninah, pravi dolgoletni predsednik uprave posoškega podjetja in zdajšnji strateški svetovalec skupini Julijan Fortunat. “Manj je del okoli hiš ali grajenja prizidkov, vendar pa padec za zdaj ni drastičen. Stanje stagnira in bo verjetno vztrajalo še kakšno leto,” napoveduje.

GIC Gradnje so že lani ustvarile za četrtino manj prihodkov od prodaje, in sicer 53,7 milijona evrov. Za devet odstotkov je bil manjši tudi dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), medtem ko je čisti dobiček zrasel za osem odstotkov in znašal dobra dva milijona evrov.

Od države so sicer leta 2023 prejeli 21,5 milijona evrov, kar je 62 odstotkov več kot leto prej, kaže Erar. Letos so prihodki države v prvih sedmih mesecih za več kot polovico manjši kot v istem obdobju lani.

V GIC Gradnje zaradi zastoja del v Sloveniji že pogledujejo čez mejo. Sedež imajo v Rogaški Slatini, v bližini meje s Hrvaško. Upad pri nas bodo poskusili nadomestiti z deli pri južnih sosedih, kjer imajo svoje podjetje. Na Hrvaškem je naročil veliko, pravi Ivan Cajzek.

Pomanjkanje del je slovenske podizvajalce pregnalo na Hrvaško

Hrvaška je pomemben trg tudi za GH Holding, ki tam opravi tretjino svojih poslov. Preostanek je razdeljen med Slovenijo in Srbijo. “Na Hrvaškem gradbeništvo poka po šivih. Enako je v Srbiji, kjer zaradi prihajajočega Expa v Beogradu začenjajo javne infrastrukturne projekte in visoke gradnje. Regija je zelo aktivna, zato bodo verjetno tam svojo srečo poskusila marsikatera slovenska gradbena podjetja,” pove Blaž Miklavčič.

Po njegovih izkušnjah se je spremenila tudi dinamika potencialnih podizvajalcev in obrtnikov iz Slovenije.

“Na Hrvaškem, relativno blizu slovenske meje, vodimo zahteven tehnološko-gradbeni projekt. Projekte na Hrvaškem smo vedno izvajali in zaključevali s tamkajšnjimi podizvajalci. Zdaj se nam prvič dogaja, da bomo pripeljali svoje, slovenske podizvajalce. Ti so od zgodnje letošnje pomladi zaradi prihajajočega pomanjkanja projektov v Sloveniji zelo aktivni. Opravili smo že z zbiranjem ponudb in začela se bodo pogajanja. Kot kaže, bomo od slovenskih podizvajalcev dobili zelo konkurenčne ponudbe,” ugotavlja prvi mož GH Holding.

Podjetje iz Ljubljane je lani ustvarilo 72,8 milijona evrov prihodkov, kar je tri odstotke manj kot leto prej. Kar za 83 odstotkov je poskočil EBITDA, medtem ko je čisti dobiček upadel za šest odstotkov in znašal 1,9 milijona evrov. GH Holding je del skupine MM Teh, rezultati pa niso konsolidirani.

Lani so opravili enkrat več poslov z državo kot leta 2022. K njim se je steklo 46,2 milijona evrov državnega denarja. Letos so v prvih sedmih mesecih z državo poslovali za dobrih sedem odstotkov slabše.

Ohladitve tudi v Italiji in Avstriji

Stanje se slabša tudi v Nemčiji, kjer gradbenikom ne pomaga niti močna vladna podpora in državne investicije, piše Euronews.

Nemški gradbeni sektor je po besedah analitika družbe ING Carstena Brzeskega v krizi že več mesecev in ne kaže znakov okrevanja. Reuters je pred mesecem dni poročal, da je maja število gradbenih dovoljenj v največjem evropskem gospodarstvu upadlo kar za 24 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani. Nemci se spopadajo z največjo nepremičninsko krizo v zadnjih desetletjih, piše agencija.

Padec gradbenih aktivnosti beležita še sosednji Italija in Avstrija, razlaga Julijan Fortunat iz avstrijske skupine za gradbene storitve Wietersdorfer. Proizvajalec gradbenega materiala ima za sabo razmeroma dobro prvo polovico leta, “zdaj pa ne moremo ubežati temu, kaj se dogaja okoli nas”.

“Avstrija in Italija sta v rahlem padcu že več kot pol leta. V Sloveniji še vztraja učinek velikih projektov – drugi tir, predor Karavanke, veliko gradbišče bo tudi repozitorij radioaktivnih odpadkov. Veliki gradbinci delajo na teh projektih, s tem je drugod prostor tudi za male,” razlaga Fortunat, ki pravi, da upad za slovensko gradbeništvo še prihaja.

Kdaj bo boljše?

Kako dolgo bi lahko vztrajale slabe razmere v gradbeništvu? V Kolektor Construction pravijo, da natančne napovedi ne morejo dati. “Te razmere so odvisne od številnih dejavnikov, kot so gospodarska politika, gibanje cen surovin in splošno stanje gospodarstva. Ocenjujemo pa, da se bo negotovost na trgu verjetno nadaljevala še skozi drugo polovico leta 2024. Kljub temu ostaja upanje, da bi se lahko z začetkom leta 2025 razmere začele izboljševati, če bi se makroekonomske razmere stabilizirale in zagnale nekatere javne investicije ter če bi se gospodarska rast ponovno okrepila.”