Plenković tipa teren za jedrsko elektrarno na Hrvaškem
Hrvaška se zanima za sodelovanje pri slovenskem projektu JEK2, v zadnjem letu pa pri sosedih kroži tudi ideja o gradnji lastne elektrarne. Kaj pravi sveži osnutek zakona o civilni rabi jedrske energije?
Hrvaška je polovična lastnica krške nuklearke. Večkrat je izrazila tudi interes za sodelovanje pri gradnji drugega bloka (JEK2). O tem projektu, ki ga vodi Gen energija, naj bi se Slovenija odločala leta 2028.
Premierja slovenske in hrvaške vlade Robert Golob in Andrej Plenković sta na srečanju na mejnem prehodu Vinica pred meseci izrazila splošno pripravljenost za gradnjo nove skupne jedrske elektrarne.
A v zadnjem letu je veliko govora tudi o hrvaških načrtih, da bi lahko zagnali projekt gradnje elektrarne na hrvaških tleh. Ali bi to vplivalo na hrvaški interes za sodelovanje pri JEK2, ni znano.
Minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je v zadnjih mesecih pogosto javno izražal mnenje, da bi Hrvaška morala zgraditi lastno jedrsko elektrarno, ki bi v novih geopolitičnih razmerah in trendih opuščanja fosilnih goriv, pa tudi v času revolucije zaradi umetne inteligence in potrebe po velikih količinah električne energije okrepila stabilnost državnega energetskega sistema in prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Hrvaški mediji zdaj poročajo, da je ministrstvo za gospodarstvo v javno obravnavo poslalo osnutek zakona o uporabi jedrske energije v civilne namene. Kot poroča Jutarnji list, gre za prvi korak v “dolgem in dragem postopku gradnje prve jedrske elektrarne na hrvaškem ozemlju”.
Deklarativna zaveza
Osnutek zakona ima le 15 členov, kar kaže na to, da gre za zelo splošen akt. Kot v predlogu navaja vlada, zakon temelji na strateški odločitvi in zavezi hrvaške države, da vzpostavi lasten jedrski program z možnostjo odločitve o gradnji jedrske elektrarne na hrvaškem ozemlju.
Pri tem zakon omenja tako male modularne reaktorje (SMR) kot večje jedrske reaktorje. Kot piše v predlogu, lahko dobro locirane jedrske elektrarne zmanjšajo izgube pri prenosu, povečajo stabilnost sistema in izboljšajo oskrbo večjih urbanih središč in energetsko intenzivnih industrij ali objektov, ki zahtevajo večjo zanesljivost oskrbe z električno energijo. Tu osnutek zakona posebej omenja podatkovne centre, ki za delovanje potrebujejo veliko električne energije.
V zakonu piše, da bo odločitev o morebitni gradnji sprejeta, če “bodo rezultati vseh analiz, študij in aktivnosti uglednih strokovnjakov, vključenih v projekt, potrdili izvedljivost takšnega projekta”.
Posvetovanje o osnutku zakona bo potekalo do 17. januarja 2026.
Akrapovič: Vidijo, da mi ne mislimo resno
O hrvaškem projektu je nedavno v pogovoru za Forbes Slovenija govoril podjetnik Igor Akrapovič. Ta se je, kot smo pisali, močno angažiral okrog iniciative zasebnikov, da bi sofinancirali drugi blok jedrske elektrarne v Krškem.
Podjetnik meni, da naša politika omahuje glede tega strateškega projekta in da je to razlog za hrvaško idejo o lastni elektrarni.
“Hrvati vidijo, da mi z drugim blokom jedrske elektrarne ne mislimo resno. Premier Andrej Plenković se je odločil in sestavil skupino ljudi, ki si bo ogledala primere dobrih praks in presodila, ali bi lahko postavili lastno elektrarno. Imajo že tudi dve lokaciji, ki sta bili v bistvu pripravljeni že v času Jugoslavije. Takrat je bilo tako mišljeno, da se najprej v Sloveniji gradi jedrska, potem pa na Hrvaškem, kar pa se na koncu ni uresničilo,” nam je dejal Akrapovič.
Omenjeni lokaciji sta pri Ivanić-Gradu, približno 30 kilometrov od Zagreba, ter v Podonavju, blizu meje s Srbijo, je dejal.
Slovaška ponudba Srbom
O jedrski energiji pa je beseda tekla tudi v Beogradu, kjer je srbski predsednik Aleksandar Vučić gostil slovaškega kolega Petra Pellegrinija. Ta je dejal, da je Bratislava pripravljena graditi jedrske elektrarne v Srbiji ter ji nuditi vse svoje strokovno znanje in operativno tehnologijo, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, ki jo povzema STA.
Slovaška ima dve jedrski elektrarni s petimi reaktorji, ki proizvedejo od 50 do 60 odstotkov potreb države po električni energiji, še en reaktor je v gradnji in naj bi bil v omrežje priklopljen prihodnje leto. Načrtujejo pa gradnjo še ene elektrarne z močjo 1200 megavatov (MW). Sprva so bili v igri trije ponudniki, ameriški Westinghouse, francoski EDF in južnokorejski KHNP. A je po majskem sestanku premierja Roberta Fica z Westinghousom Slovaška za preferenčnega dobavitelja izbrala Američane.
