Po več dneh motene oskrbe z gorivi v Sloveniji, pri čemer ima največje težave Petrol, in po napetosti med največjim slovenskim naftnim trgovcem in vlado zaradi nastalih razmer, ki so se stopnjevale v tednu pred parlamentarnimi volitvami, so na Petrolu, ki so bili v tej krizi in pretežno ponavljali, da je goriva dovolj, težave pa v logistiki, včeraj spregovorili na tiskovni konferenci.

Berger: razmere lahko uredimo do petka

Predsednik uprave Petrola Sašo Berger se je uvodoma v imenu družbe opravičil kupcem za nevšečnosti, ki so jih imeli zaradi pomanjkanja goriva na nekaterih prodajnih mesti. Dejal je, da so takoj ob zaostritvi razmer aktivirali vse razpoložljive mehanizme, da goriva v skladiščih ne primanjkuje, da so dobavni viri zagotovljeni in da trenutno oskrba sistema kot celote ostaja stabilna. »Razmere na posameznih prodajnih mestih so bile posledica velikega, sunkovitega povpraševanja, ki je v kratkem času preseglo logistične zmožnosti sistema,” je povedal.

Po njegovih besedah se število prodajnih mest s pomanjkanjem zmanjšuje, opažajo tudi manjšo prodajo. Če se bo v teh količinah nadaljevala, je Petrol sposoben stabilizirati razmere do petka, je dejal.

Ob tem je opozoril je, da lahko ob prihodnji spremembi cen spet pričakujemo podobne težave, čeprav ne znajo oceniti, v kolikšni meri.

Zavrnili očitke

V Petrolu so danes tudi odločno zavrnili očitke, ki so se pojavili v zadnjem obdobju, da namenoma zavirajo dostave na naša mala prodajna mesta, saj da gre v celoti za neresnične navedbe.

Zavrnili so tudi očitke, da dobavljajo gorivo iz bolj oddaljenih skladišč, da namenoma skrivajo gorivo na bencinskih servisih ter da raje oskrbujejo hrvaški trg namesto slovenskega.

Kavšek: prodaja kurilnega olja se je potrojila

Član Petrolove uprave Drago Kavšek je močno in hitro povečano povpraševanje pripisal skoku cen goriv na mednarodnih trgih, čemur je sledilo takojšnje prilagajanje cen v državah, kjer imajo dereguliran trg oblikovanja cen do končnih odjemalcev. Tako so nastale velike razlike med cenami pri nas in sosedih. Kot smo poročali, je bil velik naval zlasti iz Avstrije.

Od začetka vojne na Bližnjem vzhodu, torej od 1. marca, do preteklega petka, 21. marca, so v Petrolu beležili za 54 odstotkov večjo prodajo. Pri tem je prodaja kurilnega olja poskočila za 300 odstotkov, dizel za 50 odstotkov, bencin pa za 28 odstotkov. Samo v zadnjem tednu je prodaja medletno poskočila za 75 odstotkov, je navedel Kavšek.

Zato se je zavzel za deregulacijo cen, kar je vlada naredila prejšnji četrtek, a le za lokacije ob avtocestah in hitrih cestah, ter dnevno prilagajanje cen naftnih derivatov; doslej je veljalo 14-dnevno, vlada je v ponedeljek časovni okvir skrčila na en teden.

Ninčević: Petrol nima lastnih zmogljivosti oskrbe

Član uprave Marko Ninčević pa je predstavil logistične zmogljivosti, ki naj bi bile glavni razlog za pomanjkanje goriv na prodajnih mestih. Pri tem je navedel, da so količinske dostave naftnih derivatov na ravni države (brez avtocestnih lokacij) okrepili za 34 odstotkov, na avtocestnih lokacijah so jih povečali za 222 odstotkov, na obmejnih lokacijah pa za 72 odstotkov. Samo v zadnjem tednu so količinsko oskrbo okrepili za skupno 58 odstotkov.

Poudaril je, da Petrol nima lastnih zmogljivosti oskrbe, ampak jo izvaja s pogodbenimi partnerji, ki so po njegovih besedah angažirali vsa vozila, ki so primerna za oskrbo z naftnimi derivati, in vse razpoložljive voznike. »Dejstvo pa je, da v regiji primanjkuje zmogljivosti. Primanjkuje cistern in primanjkuje voznikov, na kar že dolgo opozarjajo tudi v panogi. V kratkem obdobju tega problema ni možno rešiti,” je dodal.

Na novinarsko vprašanje, ali bodo voznike Slovenske vojske aktivirali tudi za prevoze cistern drugih prevoznikov, je Ninčević dejal, da je to stvar domene Slovenske vojske in njihovih pogodbenih partnerjev. Nekoliko je nenavadno, da naftni trgovec tako pomembne dogovore prepušča drugim, glede na to, da ima težave z oskrbo Petrol.

Kaj je res?

V Petrolu so tudi pozdravili dodatne cisterne Slovenske vojske, ki jih je priskrbela država. Vendar te štiri cisterne pomenijo le dva odstotka v količinskem obsegu oskrbe slovenskega trga, je navedel Ninčević. “Imeli smo tudi težave, ker so bili njihovi vozniki na voljo samo v dnevni izmeni, do tretje ure popoldne,” je dodal.

Berger je nato dodal, da so se takoj po sklepu vlade, da aktivira Slovensko vojsko, to je bilo v soboto, 21. marca, v pogovorih z ministrstvom za obrambo dogovorili za proceduro. »Vojska ima na voljo štiri vozila, ki smo jih pregledali. Tri so takoj ustrezala tehničnim standardom.« Dodal je, da so pred tiskovno konferenco prejeli z ministrstva obvestilo, »da bodo vozniki operativni 24/7, ne le do 15. ure, kot je bilo stališče do včeraj«.

Za pojasnila, zakaj so bili v izrednih razmerah njihovi vozniki na voljo le do 15. ure, smo se obrnili na Slovensko vojsko. Kot nam je zagotovil načelnik oddelka za odnose z javnostmi Generalštaba Slovenske vojske Fedja Vraničar, so njihovi vozniki začeli s prevozi šele danes in so na voljo 24 ur na dan. Danes so, kot nam je povedal okoli 16. ure, že končali z aktivnostmi.

Za Forbes Slovenija je konec prejšnjega tedna sicer dejal, da bodo njihovi vozniki začeli voziti v ponedeljek. Danes pa nam je pojasnil, »da so začeli voziti v skladu s potrebami, ko je bila potreba po zagotavljanju prevozov«. Dejal je tudi, da so vozniki Slovenske vojske pri Petrolu opravili določeno usposabljanje, cisterne pa A-teste, da so primerne za prevoz nevarnih snovi, tako da včeraj sploh niso vozili.

MOPE: naj Petrol razkrije vsa poročila

Ninčevića pričakuje tudi, da se dogovori, ki jih z deležniki sprejmejo na skupnih sestankih, tudi udejanjijo. Kot je navedel, so imeli 16. marca v prostorih ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) sestanek, na katerem so se dogovorili o ukrepih za stabilizacijo oskrbe trga z naftnimi derivati, ki so nujni, pa se niso izvedli.

“Še več, z javno napovedjo dviga cen, so povzročili množično povpraševanje in povzročili ozka grla v oskrbi z naftnimi derivati. 

Kot smo poročali, je vlada v četrtek, 19. marca deregulirala cene naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah, tedensko oblikovanje cen naftnih derivatov pa v ponedeljek, 23. marca.

Na okoljskem ministrstvu so za Forbes Slovenija pojasnili, da vlada v takšnih okoliščinah ne more ravnati na podlagi naknadnih, poenostavljenih ocen, temveč na podlagi sprotne presoje razmer in odgovornosti do stabilne oskrbe trga. Pri sprejemanju odločitev je bilo treba tehtati več medsebojno povezanih dejavnikov.

V Petrolu so prav tako zavrnili navedbe vlade iz prejšnjega petka, da Petrol ni želel razkriti podatkov o tem, na koliko črpalkah nima goriva, in da se je skliceval na poslovno skrivnost. Dejali so, da podatke od 16. marca dalje vsak dan pošiljajo na MOPE.

Po naših neuradnih informacijah je MOPE poročilo Petrola o stanju glede oskrbe z naftnimi derivati na njihovih črpalkah dobil 16. marca, potem pa nič več, dokler ni vlada sprejela sklepa, da mora poročati in je Petrol nato poročilo spet poslal v nedeljo, 22. marca. Na ministrstvu odgovarjajo: »Kar zadeva poročanje o stanju na bencinskih servisih, lahko pojasnimo, da je komunikacija med ministrstvom in Petrolom v obravnavanem obdobju potekala kontinuirano. Prav zato bi bilo v interesu transparentne in stvarne javne razprave smiselno, da Petrol razkrije vsa poročila in drugo relevantno komunikacijo, na katero se sklicuje, saj bi to omogočilo natančnejši vpogled v dejanski obseg, dinamiko in vsebino izmenjanih informacij.«

Z obeh strani o trezni komunikaciji

Na ministrstvu tudi pravijo, da lahko odgovarjajo le na podlagi preverjenih in celovitih informacij, zato se na posamezne navedbe, predstavljene na današnji novinarski konferenci Petrola, težko neposredno odzivamo, saj so bile nekatere od njih predstavljene selektivno in brez širšega okvira, potrebnega za njihovo korektno razumevanje.

In dodajajo: »Pozdravljamo, da se je vodstvo Petrola danes kupcem opravičilo za nevšečnosti. Toliko bolj pomembno pa je, da so ob javnih opravičilih javnosti na voljo tudi celovite, natančne in preverljive informacije o ravnanju vseh vpletenih v teh razmerah.

Na splošno menimo, da sedanje razmere terjajo predvsem resnost, odgovornost in treznost v javnem komuniciranju. Medsebojno prelaganje odgovornosti ne prispeva ne k razjasnitvi položaja ne k njegovi rešitvi. V interesu vseh pa bi moralo biti predvsem to, da se zagotovi zanesljiva oskrba prebivalstva in da se javnosti posredujejo celovite, natančne in preverljive informacije.«

Na drugi strani so v Petrolu vlado pozvali še k umirjeni komunikaciji.

Kaj so predlagali vladi

Petrol je vladi že poslal tudi nekaj predlogov oziroma ukrepov, s katerimi bi lahko ublažili trenutne razmere. Kot prvo so izpostavili spremembo sistema oblikovanja cen naftnih derivatov. Po njihovem priporočilu je vlada sicer že včeraj skrajšala dobo oblikovanja cen iz 14-dnevne na sedemdnevno, kar so pozdravili, vendar menijo, da bi samo dnevni sistem prilagajanja cen ublažil trenutne razmere.

Vladi so predlagali tudi spremembo zakonodaje v kriznem obdobju, s katerimi bi optimizirali logistiko. Tako je bil po besedah Bergerja sprejet sklep o spremembi zakonodaje glede določanja obveznih počitkov za voznike, ki je Petrolu omogočila med 25 in 30 odstotkov več razvozov goriva. Dodali pa so, da gre za ukrep, ki je primeren izključno za uporabo na kratki rok.

Kupce pa so še enkrat pozvali k premišljenemu ravnanju in točenju goriva v skladu z dejanskimi potrebami. “Kupci naj si ne delajo zalog brez potrebe, nafte je dovolj,” je bil jasen Berger.

O selitvi na Hrvaško še nič

V začetku februarja se je nadzorni svet Petrola seznanil tudi s pobudo uprave, da bi zaradi bolj stimulativnega poslovnega okolja, del strateških razvojnih centralnih funkcij prenesti na Hrvaško. Berger je zdaj za Forbes Slovenija dejal, da zdaj nič ne delajo na tem, da morjo narediti analizo in da bodo potem sledili nadaljnji koraki. Pri tem ni povedal, kdaj bo analiza narejena.

Siol pa je nedavno, sklicujoč se na neimenovani vir, pisal, da naj bi bila želja zakoncev Južna (Vesna Južna je predsednica nadzornega sveta, Dare Južna pa ima v Petroli okoli desetino lastništva), selitev ključnih poslovnih procesov v sosednjo državo.