Osip prodaje cepiv proti covidu-19 krči premoženje biotehnoloških milijarderjev

Vlagatelji v biotehnološki podjetji Moderna in BioNTech so bili avgusta 2021 na vrhuncu poslovnega uspeha. Obe podjetji sta tisto leto beležili milijarde dolarjev dobička s svojimi uspešnimi cepivi proti covidu-19, saj so vlade po vsem svetu spodbujale ljudi, naj se cepijo – in plačale račun.

Obe delnici sta 9. avgusta istega leta dosegli vrhunec s skupno tržno kapitalizacijo 304 milijard dolarjev. Moderna je bila s 195 milijardami dolarjev vredna več kot Merck, ki je imel več kot trikrat večje prihodke.

Forbes je takrat v obeh podjetjih naštel osem milijarderjev, katerih skupna vrednost premoženja je znašala 116 milijard dolarjev. Med njimi so bili identična dvojčka Andreas in Thomas Struengmann, zgodnja podpornika BioNTecha, ki sta s svojimi delnicami zaslužila po 31 milijard dolarjev, ter predsednik Moderne Stephen Hoge, katerega vrednost premoženja so ocenjevali na 2,6 milijarde dolarjev.

Zdaj pa je skoraj vse izpuhtelo. Moderna in BioNTech sta utrpela dvojni udarec – zaradi padca stopnje cepljenja in nepripravljenosti vlad po vsem svetu, da bi še naprej plačevale za cepiva. Delnici podjetij sta bili konec septembra vredni 95 oziroma 78 odstotkov manj kot na vrhuncu (od takrat sta si sicer rahlo opomogli). Od osmih milijarderjev jih je ostalo še pet, vendar so zdaj vredni tri četrtine manj kot pred štirimi leti. Skupaj imajo 28,8 milijarde dolarjev premoženja.

Odločitev Trumpa prinesla še več slabih novic

Še več slabih novic za podjetji je prinesel Robert F. Kennedy mlajši, glasni skeptik glede cepiv, ki ga je Donald Trump izbral za svojega ministra za zdravje in socialne storitve, s čimer mu je podelil tudi nadzor nad Ameriško agencijo za hrano in zdravila (FDA).

Odkar je bil februarja potrjen na ta položaj, je sprožil predvidljiv kaos. Odpustil je na tisoče zaposlenih v zvezni zdravstveni službi, vključno z direktorjem Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), odslovil pa je tudi vseh 17 članov Svetovalnega odbora za cepljenje (ACIP), ki izdaja priporočila o uporabi cepiv. (Nato je sam izbral nove člane. Gre za precej manj izkušene svetovalce, med njimi sta tudi dva odkrita nasprotnika cepljenja proti covidu-19.)

“Po volitvah in imenovanju Kennedyja je sektor doživel ogromno sprememb,” pravi Yaron Werber, višji analitik za biotehnologijo pri investicijski banki TD Cowen. “In od takrat je vsakič, ko se je pojavila razprava o cepivih proti covidu, prišlo do sprememb.”

Kljub obljubam iz časa pandemije o novih mRNA cepivih za vse, od HIV do gripe, sta Moderna in BioNTech še vedno skoraj v celoti finančno odvisna od prodaje cepiv proti covidu-19. Kar 95 odstotkov od 3,2 milijarde dolarjev prihodkov Moderne v lanskem letu je prišlo iz prodaje cepiv proti covidu-19. Precej podobno je bilo pri BioNTechu. 88 odstotkov od 3 milijard dolarjev prihodkov je prišlo od omenjenih cepiv.

“Še preden je Kennedy začel dvigovati glas, uporaba cepiv proti covidu ni bila več tako pogosta,” pravi Evan Seigerman, višji analitik za biotehnologijo in farmacijo pri investicijski družbi BMO Capital Markets. Vrednost delnic Moderne in BioNTecha je konec leta 2021 in v letu 2022 padala skupaj z vse nižjimi stopnjami cepljenja v ZDA. Do oktobra 2022 je le 34 odstotkov Američanov prejelo poživitveni odmerek, kar je velik padec v primerjavi z 80 odstotki, ki so prejeli vsaj en odmerek.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je do decembra 2023 le 32 odstotkov ljudi po vsem svetu prejelo vsaj en poživitveni odmerek, v primerjavi s 67 odstotki ljudi, ki so prejeli prvi odmerek.

Zanimanje za poživitvene odmerke ostaja nizko

Uporaba naknadnih poživitvenih odmerkov je ostala nizka. Po podatkih Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je do avgusta 2024 le 23 odstotkov Američanov prejelo poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19 za sezono 2023–24. Ta delež ni bil veliko višji med starejšimi, ki so bolj dovzetni za bolezen. Le 40 odstotkov Američanov, starejših od 65 let, je lani prejelo poživitveni odmerek.

Politika Trumpove administracije bo te številke nedvomno še dodatno znižala. Avgusta je FDA odobrila najnovejša cepiva proti covidu-19 podjetij Moderna in BioNTech, vendar jih je omejila na starejše od 65 let. Mlajši naj bi cepivo prejeli le, če imajo visoko tveganje za hude zaplete zaradi bolezni. To je sprememba v primerjavi s prejšnjo politiko, ko je bilo cepivo odobreno za vse odrasle. 19. septembra je bil nov Svetovalni odbor za cepljenje ACIP (ki je zdaj bolj po okusu Trumpove politike) tik pred tem, da bi za vsa cepiva proti covidu-19 uvedli obvezni recept, kar bi znatno otežilo rutinsko cepljenje s poživitvenim odmerkom. Na koncu se za to vendarle niso odločili.

“Način, na katerega ta cepiva prihajajo do uporabnikov, se zelo razlikuje od tradicionalnega postopka odobritve zdravil,” pravi Myles Minter, biotehnološki analitik pri borznoposredniški družbi William Blair. “Najprej je treba pridobiti odobritev FDA, nato do priporočil ACIP, ki jih potem povzame CDC. Šele to plačnikom omogoči kritje stroškov za ta cepiva.”

Prihodki povsem odvisni od cepiv za covid-19

Od leta 2021 sta Moderna in BioNTech, ko gre za njune prihodke, skoraj v celoti odvisna od prodaje cepiv proti covidu-19. To velja še danes, več kot dve leti po koncu pandemije.

Avgusta je Moderna popravila svojo napoved prodaje za leto 2025 na razpon med 1,5 in 2,2 milijarde dolarjev, kar bi na zgornji meji tega razpona pomenilo 32-odstotni padec v primerjavi z lanskim letom. BioNTech za letošnje leto napoveduje prihodke med 2 in 2,6 milijarde dolarjev, kar je 20-odstotni padec v primerjavi z zgornjo mejo za leto 2024 (3,1 milijarde evrov). Ob koncu leta so nato prihodki znašali 2,7 milijarde evrov.

“Glede na težaven začetek sezone cepljenja bi rekel, da večina poznavalcev meni, da bo Moderna verjetno na spodnji meji,” pravi analitik pri investicijski banki TD Cowen Tyler van Buren.

Moderna se zdi bolj ranljiva za upad kot BioNTech. Svoje cepivo za covid-19 je razvila sama, medtem ko je BioNTech pri tem sklenil partnerstvo s farmacevtskim velikanom Pfizer, s katerim si delita po 50 odstotkov dobička, vendar to pomeni tudi manjše tveganje.

Moderna je tudi bolj odvisna od ameriškega trga. Ta je lani predstavljal 56 odstotkov njene prodaje cepiva proti covidu-19, pri BioNTechu in Pfizerju je ta delež 37 odstotkov. Partnerja sta tudi prevladujoča na ameriškem trgu, kjer imata približno 60-odstotni tržni delež. Moderna zaostaja z okoli 40 odstotki trga. BioNTech in Pfizer sta tudi sklenila večletne pogodbe z več evropskimi vladami, kar jim zagotavlja več kot 80 odstotkov trga v teh državah.

Za kaj so porabili nakopičeno gotovino?

BioNTech in Moderna sta tudi različno porabila milijarde dolarjev gotovine, ki sta jih nakopičila v najboljših letih prodaje cepiv. Od leta 2021 je Moderna porabila 5,3 milijarde dolarjev za odkup lastnih delnic, kar se v retrospektivi ni izkazalo za najbolj pametno naložbo. V istem obdobju je porabila tudi približno 16,2 milijarde dolarjev za raziskave in razvoj, tako da je imela junija v bilanci stanja le še približno 7,5 milijarde dolarjev v gotovini in vrednostnih papirjih.

“Bi vodstvo Moderne ravnalo drugače, če bi vedelo, kako se bo razvijalo povpraševanje po cepivih proti covidu? Verjetno bi,” pravi finančna analitičarka pri investicijski družbi Morningstar Karen Andersen. “Mislim, da ne bi odkupovali lastnih delnic.”

BioNTech je bil nekoliko varčnejši. Junija letos je imel še vedno 19 milijard dolarjev v gotovini in naložbah, kar je praktično enako kot leta 2023, ko je imel 19,5 milijarde dolarjev, čeprav je v tem času za raziskave in razvoj porabil 8,9 milijarde dolarjev. V nasprotju z Moderno je leta 2022 porabil le 1,8 milijarde dolarjev za odkup svojih delnic in približno 520 milijonov dolarjev za posebno dividendo.

“BioNTech ima veliko boljšo bilanco. Porabi veliko manj denarja, ker se partnersko povezuje z drugimi podjetji,” pravi Yaron Werber iz investicijske banke TD Cowen.

BioNTech ima tudi širši portfelj. Podjetje, ki so ga ustanovili onkologi, se vrača k zdravljenju raka. Lani so porabili 800 milijonov dolarjev za nakup kitajskega biotehnološkega podjetja Biotheus, proizvajalca protiteles BNT327, ki spodbujajo imunski sistem k napadu na rakave celice. Sodelujejo z globalno biofarmacevtsko družbo Bristol Myers Squibb (ki jim je vnaprej plačala 1,5 milijarde dolarjev) pri komercializaciji protiteles BNT327.

Pri tem si dobičke (in izgube) delijo v razmerju 50/50, tako kot so se dogovorili s Pfizerjem pri cepivu proti covidu-19. Takšen način delovanja omejuje negativne posledice.

“Vlagatelji ne bi radi nikoli več razmišljali o covidu in respiratornih cepivih,” pravi Daina Graybosch, analitičarka za biotehnologijo pri investicijski banki Leerink Partners. “Veliko raje bi razmišljali o onkološkem portfelju BioNTecha.”

Odvisni od volje Trumpa

Čeprav Moderna ima onkološki program manjšega obsega, ostaja bolj osredotočena na respiratorna cepiva, njen edini drugi izdelek na trgu poleg cepiva proti covidu-19 pa je cepivo proti RSV, virusu, ki okuži nos, grlo in pljuča. Toda cepivo proti RSV in Modernino kombinirano cepivo proti gripi/covidu sta naletela na ovire pri ameriški zvezni agenciji za hrano in zdravila FDA ter Centru za nadzor in preprečevanje bolezni CDC. Posledično je trpela prodaja: Moderna je od odobritve cepiva proti RSV maja 2024 z njegovo prodajo ustvarila le 27 milijonov dolarjev.

“Za cepivo proti RSV dolgo časa veljalo, da utegne postati prodajna uspešnica, a smo bili priča zelo, zelo omejenim priporočilom,” pravi Minter iz borznoposredniške družbe William Blair.

Kljub poskusom, da se osvobodita odvisnosti od cepiva proti covidu-19, je usoda obeh podjetij še vedno močno odvisna od kapric predsednika Trumpa. V času njegovega projekta Warp Speed (podpora pospešeni izdelavi cepiv in množičnemu cepljenju) sta dosegli vrhunec. Zdaj pa trpita posledice tega, da je za ministra za zdravje imenoval nasprotnika cepljenja.

Vendar se stvari v Trumpovem svetu lahko hitro spremenijo. Ali kot pravi Graybosch iz banke Leerink Partners: “Če se Trump nekega jutra zbudi in se odloči, da bo za projekt Warp Speed prejel Nobelovo nagrado, ter odpusti Roberta F. Kennedyja mlajšega, sem prepričana, da bodo delnice obeh podjetij poskočile.”

Avtor izvirnega članka je Giacomo Tognini, Forbes.