Opozorila: prevlada ameriških plačilnih rešitev bi lahko postala orožje proti EU

Evropa mora nujno zmanjšati svojo odvisnost od ameriških skupin za plačilne rešitve, kot sta Visa in Mastercard, je po poročanju Financial Times (FT) dejala Martina Weimert, glavna izvršna direktorica Evropske plačilne pobude (EPI), konzorcija 16 evropskih bank in podjetij za finančne storitve.

“Da, imamo dobra nacionalna rešitve, kot so domače (plačilne, op. a.) kartične sheme … vendar nimamo ničesar čezmejnega,” je povedala Weimert. “Če govorimo, da je neodvisnost tako ključna… moramo nujno ukrepati,” je dodala.

Ob vse manjši rabi gotovine so evropski funkcionarji vse bolj zaskrbljeni, da bi se lahko prevlada ameriških podjetij za plačilni promet v primeru resnega poslabšanja čezatlantskih odnosov uporabila kot orožje.

Da bi lahko odvisnost postala vir vzvoda in nadzora, je v nedavnem govoru opozoril tudi Mario Draghi, nekdanji predsednik ECB. “Globoka integracija je ustvarila odvisnosti, ki bi jih bilo mogoče zlorabiti, če niso vsi partnerji zavezniki,” je dejal.

Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) sta bili leta 2022 z Viso in Mastercardom opravljeni skoraj dve tretjini vseh kartičnih transakcij v evrskem območju. Pri tem se je trinajst držav članic povsem zanašalo le na mednarodne plačilne sheme. Tam, kjer obstajajo domače oziroma alternativne sheme, pa se njihova uporaba zmanjšuje, je ugotovila ECB.

Primerjava alternativ v posameznih državah

Financial Times je na podlagi podatkov EU objavil tudi primerjavo alternativnih plačilnih sistemov v posameznih državah v evrskem območju. Kot ugotavlja, je od 20 članic le v petih na voljo celovit nacionalni plačilni sistem, ki omogoča digitalne transakcije, plačila v trgovini in prek spleta. To so Belgija, Francija, Grčija, Luksemburg in Portugalska.

Slovenija ima plačilni sistem, ki omogoča digitalne transakcije, ne pa tudi plačil v trgovini ali prek spleta. Digitalne transakcije omogoča sistem takojšnjih plačil Flik, ki ga v sodelovanju s slovenskimi bankami upravlja in razvija slovenska družba Bankart.

Medtem na Hrvaškem, Cipru, Irskem, Malti in Slovaškem nimajo nobenega alternativnega plačilnega sistema, ugotavlja FT.

ECB je dejala, da so pobude zasebnega sektorja v preteklosti, vključno s prejšnjim načrtom EPI za uvedbo konkurenčne sheme kartic, “pokazale težave pri širitvi”, pri čemer je tiskovni predstavnik navedel, da se “vpleteni igralci težko uskladijo glede skupnih standardov”.

Konzorcij EPI je leta 2024 predstavil evropsko alternativo storitvi Apple Pay, imenovano Wero. Shema digitalnih plačil naj bi imela zdaj 48,5 milijona uporabnikov v Belgiji, Franciji in Nemčiji, načrtujejo pa širitev na spletna plačila in plačila v trgovinah do leta 2027, poroča FT.

Do večje suverenosti z digitalnim evrom

ECB si medtem prizadeva za uvedbo digitalnega evra do leta 2029, s katerim bi okrepili monetarno suverenost EU. Projekt elektronskega ekvivalenta gotovine povzroča razdor med evropskimi politiki, nekateri posojilodajalci pa so lobirali proti njemu, češ da bi spodkopal prizadevanja zasebnega sektorja. Evropski svet je digitalni evro že podprl, Evropski parlament pa se bo o njem izrekel pozneje letos.

Ekonomisti opozarjajo, da bi evrsko območje v primeru neuspeha projekta digitalnega evra “izgubilo nadzor” nad lastnim denarjem in postalo še bolj odvisno od ameriških podjetij. O tem, kaj je digitalni evro, zakaj ga želijo uvesti in kaj bi z njim pridobili ljudje, smo pisali tudi v članku Pojasnjujemo: kaj je digitalni evro, s katerim bi lahko že kmalu plačevali.

Plačilni promet je sicer le eno od številnih kritičnih področij, na katerih je Evropa po mnenju uradnikov preveč odvisna od ZDA. Podobno bojazen je na primer pred časom izrazil belgijski vodja kibernetske varnosti Miguel De Bruycker, ki je dejal, da je Evropa zaradi prevlade ameriških tehnoloških velikanov “izgubila internet”, je poročal FT.