OpenAI pred veliko reorganizacijo, zapuščajo ga ključni ljudje

Kalifornijski start up OpenAI, ki stoji za klepetalnikom ChatGPT in stremi k razvoju splošne umetne inteligence (AGI), je sredi pogajanj v okviru novega kroga financiranja ostal brez treh vodilnih kadrov, ki sledijo nekaterim drugim odhodom. Obenem vlagatelji želijo spremembo lastniške strukture podjetja, ki ga trenutno obvladuje uprava neprofitne organizacije, dobički vlagateljev pa so omejeni.

Start up iz Silicijeve doline pod vodstvom generalnega direktorja Sama Altmana v tokratnem krogu financiranja išče 6,5 milijarde dolarjev sredstev. Takšna investicija bi podjetje ovrednotila na 150 milijard dolarjev, kar je skoraj dvakratnik februarskega vrednotenja, ko je s prodajo delnic OpenAI dosegel tržno vrednost 86 milijard dolarjev. Leta 2021, pred izidom ChatGPT, je bilo podjetje vredno 14 milijard dolarjev.

Za naložbo v OpenAI se tudi tokrat zanimajo pretekli vlagatelji; v prvi vrsti so to Microsoft ter sklada tveganega kapitala Thrive Capital in Khosla Ventures. Kot so poročali tuji mediji, se jim bosta prvič pridružila tehnološka velikana Apple in Nvidia, med vlagatelje naj bi se vrnil tudi sklad Sequoia Capital.

Financiranje bo izvedeno v obliki konvertibilnega dolga – torej posojil, ki se nato pretvorijo v delnice. Po pisanju Reutersa krog financiranja še ni zaključen, je pa v zaključni fazi.

Odhod Mire Murati in drugih

V sredo je glavna tehnološka direktorica OpenAI Mira Murati na družbenem omrežju X sporočila, da zapušča podjetje. Enako sta storila tudi vodja raziskav Bob McGrew in podpredsednik raziskav Barret Zoph.

“Odhajam, ker želim ustvariti čas in prostor za lastno raziskovanje,” je zapisala Murati, ki je bila pri OpenAI zaposlena šest let in pol.

V tem času je bila tudi na očeh javnosti: novembra lani je za kratek čas postala generalna direktorica, ko je uprava odslovila Altmana, a se je ta ob posredovanju Microsofta kot največjega vlagatelja kmalu vrnil na položaj. Tudi v vlogi tehnološke direktorice je bila Murati pogosto ob Altmanu na javnih predstavitvah, med drugim je vodila predstavitev nove različice modela umetne inteligence GPT-4o v maju.

I shared the following note with the OpenAI team today. pic.twitter.com/nsZ4khI06P

— Mira Murati (@miramurati) September 25, 2024

Na odhode se je že odzval Altman, ki se je na X vsem trem sodelavcem zahvalil za njihovo delo in pojasnil, da so bile odločitve neodvisne ena od druge, kljub njihovi istočasnosti. Dejal je, da ga je novica o odhodu Murati razžalostila, a da podpira njeno odločitev. Razkril je tudi nova napredovanja, med drugim je že zapolnil mesto podpredsednika raziskav.

Trije odhodi se pridružujejo dvema soustanoviteljema družbe, ki sta prav tako zapustila podjetje v letošnjem letu. Avgusta je odšel John Schulman, maja pa glavni znanstvenik Ilja Sutskever. Slednji je junija zagnal svoje podjetje na področju umetne inteligence, Safe Superintelligence. Do konca leta je na premoru (sabbatical) tudi predsednik družbe in soustanovitelj Greg Brockman.

Ni povsem jasno, če bodo imeli odhodi vpliv na vrednotenje v tem krogu financiranja. Kot še piše Reuters, nekateri dokumenti o zbiranju sredstev vsebujejo klavzulo o “materialno neugodnih spremembah,” ki vlagateljem omogoča umik naložbe v primeru negativnih sprememb.

Neobičajna koporativna struktura

Da bi privabil večje vlagatelje, mora OpenAI spremeniti svojo korporativno strukturo in politiko delitve dobičkov, ki zdaj omejuje potencialne donose vlagateljem na 100-kratnik njihove začetne investicije. Po novem naj bi se prestrukturiral v dobrodelno korporacijo (benefit corporation), ki je ne bo več nadzorovala uprava neprofitne starševske družbe, direktor Altman pa bo prvič lahko pridobil delnice podjetja.

Neprofitna družba OpenAI Inc. bo še naprej obstajala in bo imela manjšinski delež v podjetju, so za Reuters dejali neimenovani viri blizu zadevi. Podjetje vseskozi trdi, da je neprofitna družba ključna za njihovo misijo.

OpenAI, ki so ga leta 2015 ustanovili Altman, Brockman, Elon Musk in drugi tehnološki veljaki, je začel kot neprofitni raziskovalni laboratorij s ciljem razviti “varno” splošno umetno inteligenco, ki bo služila človeštvu. Splošno umetno inteligenco podjetje v svojem statutu definira kot “visoko avtonomne sisteme, ki prekašajo ljudi pri večini del z ekonomsko vrednostjo.”

Neprofitni status se je spremenil leta 2019, ko je podjetje izvedlo prvi krog financiranja. OpenAI se je takrat pretvoril v družbo z omejenimi dobički (capped profits, angl.) – OpenAI LP -, kar je omogočilo zbiranje sredstev od skladov tveganega kapitala in dodelitev lastniških deležev zaposlenim. Že takrat je kot glavni vlagatelj z milijardo dolarjev težko naložbo nastopil Microsoft, ki je doslej v start up vložil okrog 13 milijard dolarjev.

Toda profitna družba je ostala pod nadzorom devetčlanske uprave neprofitne organizacije OpenAI Inc. Večina članov uprave, vključno z direktorjem Altmanom, po trenutni ureditvi ne sme imeti lastniškega deleža v OpenAI LP. Manjšina članov, ki jim je to dovoljeno, pa zaradi možnega konflikta interesov ne sme glasovati pri določenih vprašanjih. V neprofitno organizacijo se po tej ureditvi stekajo tudi dobički podjetja, po tem, ko so vsi vlagatelji poplačani v skladu z omejitvijo donosov.

Elon Musk od soustanovitelja do tožnika

Spremembe bi lahko vplivale na to, kako se podjetje spopada s tveganji pri razvoju umetne inteligence. Hibridna struktura iz leta 2019 je namreč stremela ravno k uravnoteženju potrebe po etičnem nadzoru, ki ni finančno motiviran, s potrebo po visokih naložbah za zagotovitev zadostne računalniške zmogljivosti in privabljanje najboljših raziskovalcev.

Kot je dejalo podjetje, je namen omejitve donosov, da vlagatelje “spodbudi k raziskovanju, razvoju in uvajanju splošne umetne inteligence na način, ki uravnoteži komercialnost z varnostjo in trajnostjo, namesto da bi se osredotočali zgolj na povečanje dobička.”

A že pred nastankom profitne hčerinske družbe je upravo OpenAI februarja 2018 zapustil Musk, ki je po lansiranju ChatGPT večkrat obsodil podjetje, da so s komercializacijo opustili ustanovno misijo razvoja umetne inteligence v dobro človeštva. To je Musk trdil tudi v tožbi, vloženi februarja letos, ki jo je nato junija umaknil. Avgusta je vložil novo tožbo s podobnim argumentom, kjer je dodal še, da so ga soustanovitelji podjetja zavajali glede misije podjetja.

“OpenAI je bil ustanovljen kot odprtokodna (zato sem ga poimenoval “Open” AI) in neprofitna družba, ki bi služila kot protiutež Googlu, sedaj pa je postala zaprtokodna družba, ki zasleduje maksimalne dobičke, nadzoruje pa jo Microsoft. Niti približno to, kar sem nameraval,” je februarja lani na omrežju X zapisal Musk.

Musk je julija lani ustanovil podjetje xAI, ki je novembra lani lansiralo konkurenčni klepetalnik Grok.

OpenAI was created as an open source (which is why I named it “Open” AI), non-profit company to serve as a counterweight to Google, but now it has become a closed source, maximum-profit company effectively controlled by Microsoft.

Not what I intended at all.

— Elon Musk (@elonmusk) February 17, 2023

Izdaja ciljev ali edini način za njihovo dosego?

Pri OpenAI pa so marca v blog zapisu dejali, da so vsi soustanovitelji, vključno z Muskom, leta 2017 spoznali, da bo za razvoj splošne umetne inteligence potrebnih več milijard dolarjev. Vsi so se tudi zavedali, da takšnih investicij kot neprofitna družba ne bi mogli zbrati.

Ko je prišlo do pogovorov o profitni strukturi podjetja, pa je Musk želel – tako trdi OpenAI – podjetje priključi svoji Tesli ali pa sam prevzeti nadzor kot lastnik in direktor, saj je želel ustvariti konkurenco Googlovemu Deep Mindu, takrat vodilnemu razvijalcu umetne inteligence.

Zapisu so dodali tudi elektronska sporočila med Muskom in Sutskeverjem, v katerih slednji pravi, da zaprta koda ni nujno v nasprotju z misijo podjetja, s čimer se je takrat Musk strinjal.

Dilema med varnim raziskovanjem in zasledovanjem dobička je domnevno tudi v ozadju novembrske drame v podjetju, ko je takratna uprava odslovila Altmana zaradi “neiskrene komunikacije”, pa tudi nekaterih odhodov vodilnih raziskovalcev v zadnjih letih.

Altman je v preteklosti dejal, da bo OpenAI “najbolj kapitalsko intenziven start up v zgodovini Silicijeve doline.”