Pravica zaposlenih do odklopa: delodajalci za uvedbo izjem, sicer je to nerealno

Slovenija je lani novembra s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) uzakonila pravico do odklopa (142.a člen). Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024. V nasprotnem primeru jih lahko doleti denarna kazen, so sporočili z ministrstva za delo.

“Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe. V praksi pa se pogosto dogaja, da med dopustom odgovarjajo na sporočila, elektronsko pošto in klice. Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom. Nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov ter posledično na duševno zdravje delavcev,” je v sporočilu za javnost poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.

Kaj določa zakon

Ker se utegnejo v javnosti pojaviti različne interpretacije, kaj mora zagotoviti delodajalec, v celoti navajamo določbe Zakona o delovnih razmerjih v členu, ki uzakonja pravico do odklopa:

1. Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.
2. Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).
3. Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni.
4. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
5. Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
6. Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.

Delodajalci: v praksi bo to težko izvedljivo

“Za določene poklice in profile, na primer proizvodne delavce, uveljavljanje pravice do odklopa ne bo težava. Problem pa bo pri vodstvenem kadru v podjetju, ki ima večje odgovornosti, na primer pri vodjah proizvodnje. Če pride do zastoja v proizvodnji denimo v petek popoldan, ne vem, kako ne bi poklicali vodje,” pravi Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev in predsednik uprave Boxmark Leather.

Ker zakon ne določa izjem, se bodo, pravi, poskušali izpogajati, da se opredelijo izjeme, kdaj je mogoče poseči v pravico delavca do odklopa, “če ne želimo zmanjševati konkurenčnosti podjetij. Pravica do odklopa se v teoriji dobro sliši, v praksi pa bo težko izvedljivo, podobno kot je bilo v primeru evidence delovnega časa,” dodaja Trobiš.

Sindikati: meja med delovnim in prostim časom se vse bolj briše

“Koncept pravice do odklopa se je razvil, ker se vse več delavk in delavcev sooča s podaljševanjem delovnika in ker se meja med delovnim in prostim časom vse bolj briše. Posledic stalne dosegljivosti delavca je veliko. Poleg pomanjkanja prostega časa lahko govorimo o težavah z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter o zdravstvenih problemih: utrujenosti, stresu, izgorelosti, nezmožnosti regeneracije, nezadostnem počitku, motnjah spanja, glavobolih, težavah z vidom, kostno-mišičnih obolenjih in podobno,” pa so na svoji spletni strani zapisali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Primeri dobrih praks v EU

Na ministrstvu za delo še navajajo, da je v EU več podjetij že uvedlo podobne prakse, s katerimi svojim delavcem omogočajo odklop. Podjetje Volkswagen je na primer leta 2011 uvedlo politiko, po kateri 30 minut po koncu izmene izklopi svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zažene 30 minut pred začetkom naslednje izmene.

Podjetje Daimler je uvedlo edinstveno funkcijo “Pošta na dopustu”, ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti.

Na ministrstvu ob tem navajajo še nekatera druga podjetja, ki že zagotavljajo pravico do odklopa, med njimi AXA Francija, Orange Francija, SAP, L’Oréal, Schneider Electric, BMW, IKEA in Vodafone Španija.