Od družbenih omrežij do vojaških pogodb: Zuckerberg cilja na Washington

Forbes je izvedel, da Meta nagovarja strokovnjake za nacionalno varnost in nekdanje uslužbence Pentagona, naj ji pomagajo zvezni vladi prodajati storitve navidezne resničnosti in umetne inteligence. Več nekdanjih vladnih uradnikov je povedalo, da so vedeli za novačenje.

Meta, ki je svoj model umetne inteligence Llama nedavno odprla za vojaško uporabo, ima že dolgo svoje lobiste v Washingtonu, vendar skoraj pol ducata trenutno odprtih delovnih mest kaže, da je še okrepila prizadevanja za pridobitev donosnih vladnih naročil.

Podjetje išče dve vodji za javne politike, od tega enega, ki se bo osredotočil na Belo hišo – po možnosti naj bi imel varnostna pooblastila in naj bi pred tem že delal v Pentagonu. Meta navaja: “Gre za osebo, ki bo vodila naše stike z agencijami za nacionalno varnost in zunanjo politiko znotraj izvršne veje ameriške oblasti tako glede političnih zadev kot sprejemanja naših tehnologij.”

Januarja letos je Meta zaposlila Francisa Brennana, nekdanjega Trumpovega svetovalca, ki zdaj vodi strateško komuniciranje z uradi v Washingtonu. Drugi nedavni zaposleni, ki je glede na LinkedIn več kot desetletje delal za neznano zvezno vladno agencijo, je objavil, da se bo pridružil Meti in se osredotočil “na izmenjavo obveščevalnih podatkov” z vlado.

“Ne glede na to, ali gre za zaščito nacionalne varnosti ali krepitev platform, na katere se zanašajo milijarde ljudi, sem hvaležen za priložnosti, ki mi omogočajo, da lahko nekaj vrnem družbi,” je decembra objavil na LinkedInu. Meta je zavrnila prošnjo za komentar tega zapisa.

Trdo delo za Trumpovo naklonjenost

Iskanje novih strokovnjakov s področja varnosti poteka v času, ko se glavni izvršni direktor Mark Zuckerberg trudi pridobiti naklonjenost Trumpove administracije in si prizadeva za njeno prizanesljivost, saj se Meta bori proti zvezni protimonopolni tožbi, s katero jo želi regulator razbiti na več delov.

Potem ko je Zuckerberg podaril milijon dolarjev Trumpovemu odboru za inavguracijo, je napovedal, da Facebook ukinja svoj program preverjanja dejstev z zunanjimi sodelavci. Ta je bil dolgoletna tarča konservativcev, ki so trdili, da jih Facebookovi moderatorji nepravično kaznujejo.

Ukinil je skupino za spodbujanje raznolikosti v podjetju, v upravni odbor Mete imenoval predsednika Svetovne organizacije mešanih borilnih veščin UFC, poslovneža in Trumpovega zaveznika Dano Whitea, dolgoletnega republikanskega lobista Joela Kaplana pa je povišal v vodjo oddelka za globalne zadeve.

Predsednik Trump je nekoč dejal, da bi morali Zuckerberga “poslati v zapor, kjer bi moral ostati do konca življenja”, vendar se zdi, da so se njegova čustva do tehnološkega magnata ogrela. Novembra lani sta se srečala v Mar-a-Lagu, Zuckerberg se je udeležil tudi Trumpove inavguracije. Pred kratkim je za 23 milijonov dolarjev kupil hišo v Washingtonu.

Pipica, ki se ne bo nikoli zaprla

Meta še ni objavila nobenih neposrednih pogodb s Pentagonom ali agencijami za nacionalno varnost, vendar je jasno, da tako kot Google in OpenAI tudi velikan družbenih medijev vidi velike komercialne prednosti pri poslovanju z vlado. Po podatkih iz evidenc o javnih naročilih je v preteklosti z zveznimi oblastmi že sklenila nekaj pogodb za oglaševanje v družbenih medijih.

“Meta opazuje vsa druga velika tehnološka podjetja, analizira dogajanje in ugotavlja, da pričakovanega izkupička od civilne uporabe umetne inteligence morda ne bo,” pravi Shana Marshall, ki se na univerzi George Washington osredotoča na mednarodne zadeve. “Če iščete denarno pipico, ki se ne bo nikoli zaprla, jo boste našli v Pentagonu.”

Metina osrednja dejavnost je že od nekdaj spletno oglaševanje. Trenutne objave delovnih mest pa nakazujejo področja, na katera se Meta zdaj usmerja. Njeno podjetje za navidezno resničnost Reality Labs išče osebo z več kot desetletnimi izkušnjami z delom za zveznega naročnika, ki bi “pomagala vzpostaviti nove partnerske odnose z vlado ZDA”, ko gre za prodajo njegove nove tehnologije.

Pentagon že od leta 2019 razmišlja o uporabi navidezne resničnosti za bojno usposabljanje. Med profili, ki jih iščejo, je tudi vodja marketinga, ki bo “podjetju pomagal povečati prepoznavnost njegovega odprtokodnega modela umetne inteligence Llama pri razvijalcih v celotnem ekosistemu, vključno z zagonskimi podjetji in vladami”.

Meta ugotavlja, da pričakovanega izkupička od civilne uporabe umetne inteligence morda ne bo. Če iščete denarno pipico, ki se ne bo nikoli zaprla, jo boste našli v Pentagonu.

Shana Marshall, Univerza George Washington

Meta, ki je novembra lani objavila, da bo omogočila uporabo modela Llama vojski in agencijam za nacionalno varnost, je še sporočila, da je sodelovala s podjetjema Palantir in Scale AI ter družbami, ki imajo pogodbe z obrambnim ministrstvom – Leidos, Lockheed Martin in Booz Allen. Slednji uporablja model Llama kot nadomestilo za papirne dokumente na mednarodni vesoljski postaji.

“V interesu Amerike in širšega demokratičnega sveta je, da ameriški odprtokodni modeli izstopajo po odličnosti in so uspešnejši od modelov iz Kitajske in od drugod,” je takrat sporočila Meta.

Preobrat: podjetja skačejo na obrambni vlak

Velika tehnološka podjetja so bila dolga leta zadržana do tega, da bi njihove tehnologije umetne inteligence uporabljala vojska. Zunanji kritiki in njihovi zaposleni so izražali skrb, da bi lahko umetno inteligenco uporabili, da bi na bojišču sprejemala usodne odločitve.

A ker so druga podjetja za programsko opremo iz Silicijeve doline, kot sta Palantir in Scale AI, pridobila za več sto milijonov vladnih naročil, so velike družbe s področja razvoja umetne inteligence nedavno skočila nazaj na vlak nacionalne varnosti, da bi podprla ameriško vojsko.

Google, ki je leta 2016 odstopil od pogodbe z ameriškimi zračnimi silami za program označevanja podatkov na posnetkih brezpilotnih letalnikov s pomočjo umetne inteligence, znan kot projekt Maven, je februarja posodobil svoj pravilnik in dovolil uporabo umetne inteligence v vojaške namene.

Ko so organizacija Human Rights Watch in druge skupine ob tem izrazile pomisleke, je Google spremembo zagovarjal z izjavo, “da bi morala podjetja in vlade sodelovati pri ustvarjanju umetne inteligence, ki bo ščitila ljudi, spodbujala globalno rast in podpirala nacionalno varnost”.

Zuckerberg: Sodelovanje s Trumpom je nujno

OpenAI, ki je lani potihoma odpravil prepoved uporabe svoje programske opreme v vojaške namene, je pred kratkim javnost obvestil o pogodbi z ameriškimi zračnimi silami in partnerstvu z obrambnim tehnološkim podjetjem Anduril. Namen projekta je po zagotovilih OpenAI ameriškemu obrambnemu ministrstvu in obveščevalni skupnosti zagotoviti dostop do najbolj naprednih, učinkovitih in varnih tehnologij umetne inteligence, ki so na voljo na svetu.

To se je zgodilo mesec dni po tem, ko je tekmec na področju umetne inteligence Anthropic sporočil, da bo v okviru sporazuma z družbama Amazon in Palantir omogočil uporabo svoje tehnologije ameriški vojski.

Zuckerberg je nedavno v podkastu dejal, da je sodelovanje s Trumpom nujno. “Kot ameriško podjetje bi morali poskušati vzpostaviti produktivne odnose s komerkoli, ki vodi državo,” je dodal.

Avtor izvirnega članka je David Jeans.