Od davkov do nalepk na vratih: kaj se v 2026 spreminja za podjetja

Leto 2026 prinaša pomembne spremembe, ki bodo vplivale na poslovanje podjetij in posledično na naše vsakdanje življenje.

Po lanski zaostritvi pravil za normirance zdaj država rahlja pravila, a (kot smo že pisali) ne za vse. Industrijo zaposlujejo nova pravila glede razogljičenja.

V nadaljevanju podrobneje o davčnih in drugih zakonodajnih spremembah, ki bodo vplivale na posel.

Rahljanje omejitev za normirance – a ne za vse

Prihodkovni pogoj za vstop v sistem za tako imenovane polne normirance se po novem letu s sedanjih 60 tisoč evrov zvišuje na 120 tisoč evrov prihodkov v preteklem letu ter za popoldanske espeje s sedanjih 30 na 50 tisoč evrov prihodkov v preteklem letu. Kot smo pisali, pa zaradi sprememb pravil nekaterim normirancem grozi, da bodo morali po novem letu izstopiti iz sistema.

Še ena bistvena novost je čakalna doba za ponovni vstop v sistem normiranih odhodkov, ki bo po novem mogoč šele po petih letih. Normiranci, ki so zaradi sezonskega ali projektnega dela do zdaj občasno zapirali dejavnost, tako tega ne bodo mogli več početi na enak način. Več v članku na tej povezavi.

Normiranci bodo morali za leto 2025 finančni upravi (Furs) prvič poročati o poslih s povezanimi osebami in delodajalcem. Dacarjem naj bi to olajšalo nadzor anomalij, kot sta neupravičeno drobljenje dejavnosti (na primer, ko lastnik posluje izključno s podjetjem v lasti partnerja) ali poslovanje z enim naročnikom, ki lahko pomeni prikrito delovno razmerje.

Nova pravila za sobodajalce

V skladu z lani sprejeto novelo zakona o gostinstvu bodo morali izvajalci nastanitvene dejavnosti do 30. junija 2026 dopolniti oziroma posodobiti podatke o svojih nastanitvenih obratih v registru obratov, ki ga vodi Ajpes. Prve spremembe v registru naj bi se zgodile s februarjem, več informacij o tem najdete na strani Ajpesa, ki je novosti popisal tukaj.

Novela zakona določa, da bo moral vsak, ki oddaja stanovanje v kratkotrajni najem, pridobiti soglasja lastnikov stanovanja in etažnih lastnikov (če je stanovanje v dvostanovanjski oziroma tri- in večstanovanjski stavbi). Poleg tega bo moral na oglasni deski ali drugem vidnem mestu večstanovanjske stavbe objaviti datum začetka oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem, na vhodna vrata v stanovanje pa nalepiti posebno (standardizirano) oznako z datumom poteka soglasja etažnih lastnikov.

A združenje sobodajalcev je ta teden opozorilo, da pravilnika, ki bo natančno opredelil obveznosti, ob začetku veljavnosti novih pravil še vedno ni.

Minimalni davek

Zavezanci za globalni minimalni davek, katerega namen je zagotoviti globalno minimalno obdavčitev dobička velikih mednarodnih in domačih skupin s 15-odstotno dejansko davčno stopnjo, morajo do sredine leta 2026 opraviti prvo poročanje o domačem povrhnjem davku.

Sistem minimalnega davka sestavljata povrhnji davek in domači povrhnji davek. Povrhnji davek se plačuje na podlagi pravila o vključitvi dohodkov (ki vstopi v veljavo z letom 2024) in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih (ki začne veljati leta 2025). Poleg tega je del minimalnega davka domači povrhnji davek, ki obveznost plačila izračunanega povrhnjega davka nalaga domačim subjektom.

V Sloveniji naj bi določila veljala za okoli 400 podjetij, po podatkih za leto 2019 bi jih moralo davek plačati okoli 150 podjetij. Petrol je denimo že v letnem poročilu za 2024 navajal, da se po prvih izračunih “obveznost iz naslova globalnega minimalnega davka v znesku 66 tisoč evrov nanaša predvsem na jurisdikcijo Bosne in Hercegovine”.

Nov ogljični mehanizem

Industrijska podjetja se že ukvarjajo na polno uvedbo tako imenovanega CBAM sistema, ki ga pri nas uradno imenujemo mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah. Cilj mehanizma, ki je del evropske ideje zelenega prehoda, je zagotoviti, da uvoženi izdelki vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitev obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja emisij manj ambiciozne.

V mehanizem, ki stopa v veljavo s 1. januarjem 2026, so vključeni izdelki iz cementa, aluminija, železa in jekla, ter električna energija, gnojila, vodik, uvoženi iz tretjih držav. Od leta 2027 dalje bo moral uvoznik polovico vgrajenih emisij pokriti z nakupom kuponov CBAM. To bo veljalo za tiste, ki uvozijo več kot 50 ton letno, pri električni energiji in vodiku pa za vse, ne glede na količino.

Če na eni strani to pomeni, da bo evropska proizvodnja bolj konkurenčna, pa bo uvoz izdelkov z višjimi emisijami iz tretjih držav dražji. Furs bo s 1. januarjem začel preverjati uvoznike, ki so zavezanci za poročanje o CBAM, in njihove deklaracije. Prva poročila pa bodo morali zavezanci izdelati do 30. septembra 2027.

Kot je nedavno v intervjuju za Delo pojasnil član uprave družbe Alpacem Cement Dejan Bostjančič-Zwitter, v veljavo stopajo tudi pravila, ki pomenijo postopno ukinitev brezplačnega dodeljevanja emisijskih kuponov industrijskim podjetjem do leta 2034. “Kratkoročno te spremembe pomenijo izrazitejši stroškovni pritisk za energetsko intenzivne panoge, vključno s cementno industrijo. Strateško pa jasno kažejo, da konkurenčnost srednjeročno ne bo mogoča brez odločnega zmanjševanja emisij in nadaljnje preobrazbe portfelja cementov v nizkoogljične,” je za Delo ocenil Bostjančič-Zwitter.

Spodbude za delo upokojencev

Uporabljati se začne institut subvencioniranja krajšega delovnega časa za starejše zaposlene, znan kot ukrep “80/90/100”.

Cilj ukrepa, ki starejšim delavcem omogoča, da delajo 80 odstotkov delovnega časa, prejmejo 90 odstotkov plače, pokojninski prispevki pa se plačujejo od polne osnove (100 odstotkov), je podaljševanje delovne aktivnosti. Ukrep je namenjen izključno delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev oziroma se ji približujejo, pri čemer se pogodba o zaposlitvi ne prekine, temveč se jo dopolni z aneksom. 

Delodajalec mora delavcu za 80 odstotkov opravljenega dela izplačati 90 odstotkov osnovne plače (teh 10 odstotkov “dodatka” na neopravljeno delo je strošek delodajalca). Delodajalec in delavec plačata prispevke od izplačane plače (torej od 90 odstotkov osnove). Republika Slovenija pa v pokojninsko blagajno vplača razliko prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do polne osnove (100 odstotkov), da delavec ne utrpi posledic pri pokojnini.

Lastniške zadruge

V veljavo stopi novi zakon o lastniški zadrugi delavcev (ESOP), ki podjetjem omogoča, da del lastniškega kapitala postopoma prenesejo na zaposlene preko posebne delavske zadruge — ESOP-sistem.

Orodje naj bi služilo kot ukrep za nagrajevanje in povečanje motivacije zaposlenih ter tudi eno od možnosti za olajšano nasledstvo in prehod lastništva v družinskih podjetjih. Zakon prinaša tudi posebno davčno shemo, ki naj bi spodbudila tako lastnike kot zaposlene k vključitvi v lastniške zadruge delavcev.

Odlog trajnostnega poročanja in e-računov

Z letošnjim letom bi morala podjetja začeti s poročanjem o trajnostnosti, a je Evropska komisija v 2025 zamaknila izvajanje evropske direktive s ciljem zmanjševanja administrativnih bremen za podjetja.

Za velika podjetja se obveznost poročanja, ki bi se začela za poslovno leto 2025, prestavlja na leto 2027 (z izjemo subjektov javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi, ki spadajo v prvo skupino poročevalcev in morajo poročati že za leto 2024). Za srednje in manjše javne družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu (z izjemo mikro podjetij), se rok prestavlja z leta 2026 na leto 2028.

Podaljšanje rokov je pomembno tudi zato, da se lahko zakonodaja o trajnostnem poročanju dodatno poenostavi in uravnoteži. Komisija za te poenostavitve pripravlja poseben zakonodajni predlog, so ob odločitvi o zamiku sporočili z ministrstva za gospodarstvo.

Vlada je načrtovala tudi, da bo od leta 2026 obvezno elektronsko poslovanje med podjetji v Sloveniji. To bi pomenilo, da bi si lahko podjetja izmenjevala izključno e-račune. Papirni računi bi bili dovoljeni le pri poslovanju s potrošniki in tujimi podjetji.

A pred mesecem dni je državni zbor potrdil zakon, ki novost uvaja s 1. januarjem 2028. Elektronski računi sicer niso nova praksa – proračunski uporabniki jih uporabljajo že od leta 2015, naročniki javnih naročil pa od leta 2019.