Obvezno razkritje plače? Delodajalci pravijo, da direktiva EU tega ne zapoveduje

Poročanje o tem, kaj v slovenski pravni red prinaša dve leti nazaj sprejeta evropska direktiva o plačah, je v zadnjem času vzbudilo zanimanje javnosti predvsem zaradi navedb o domnevni objavi plač v zaposlitvenih oglasih. V Združenju delodajalcev Slovenije so se danes zato odzvali na nekatere po njihovih besedah napačne trditve o direktivi.

Namen evropske direktive o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje je zmanjšati plačno vrzel med spoloma tako, da se zagotovi večja preglednost plač, ki je po ugotovitvah Evropske komisije ena od glavnih ovir za plačne neenakosti.

Direktiva določa ukrepe za preglednost plačil, kot so informacije o plačah za iskalce zaposlitve, pravica do seznanitve z nivojem plač zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter obveznosti poročanja o razlikah v plačilih med spoloma za podjetja z več kot 100 zaposlenimi. Ukrepi veljajo tako za javna kot za zasebna podjetja.

Države članice jo morajo v nacionalno zakonodajo prenesti do 7. junija prihodnje leto – Slovenija je med tistimi, ki tega še ni storila.

Kot pravijo v Združenju delodajalcev Slovenije, ki se na evropski ravni bori za odlog direktive, pa so zadnjem času zaradi medijskih objav prejeli precej vprašanj “s terena”. Kot pravijo, se bojijo, da bi napačna ali vsaj nenatančna tolmačenja rezultirala v prenormirani nacionalni zakonodaji. Da bi torej pravila zaostrili bolj kot to zahteva direktiva.

Direktiva ne zahteva objave višine plače

V združenju pravijo, da si lahko države članice EU same izberejo obliko in metodo prenosa direktive v nacionalno zakonodajo, zavezujejo pa jih določbe direktive glede cilja, ki ga je treba doseči, in roka za prenos. “Direktive od držav članic tako zahtevajo določen rezultat, vendar pa se lahko države same odločijo, kako ga bodo dosegle,” so zapisali.

To se nanaša tudi na objavo plač v zaposlitvenih oglasih. Kot so izpostavili, 5. člen direktive iskalcem zaposlitve daje pravico, da od potencialnega delodajalca prejmejo informacije o začetni plači ali njenem razponu ter o ustreznih določbah kolektivne pogodbe za določeno delovno mesto.

Vendar direktiva hkrati navaja, da se to stori “na način, da je zagotovljeno informirano in pregledno pogajanje o plačilu, na primer v objavi prostega delovnega mesta, pred razgovorom za zaposlitev, ali kako drugače“.

“Že samo besedilo direktive tako ne zahteva, da države članice naveden cilj dosežejo z objavo zneska plačila v objavi prostega delovnega mesta, temveč je to le ena izmed možnosti, ki jih direktiva primeroma navaja,” so poudarili v Združenju delodajalcev.

Ob tem so spomnili, da mora v skladu s slovensko delovno zakonodajo potencialni novi zaposleni pogodbo o zaposlitvi z vsemi sestavinami, vključno z vsemi elementi plačila, dobiti na vpogled tri dni pred sklenitvijo pogodbe.

Dodali so, da zgolj z enim podatkom o začetni plači ne moremo zajeti dejanskega plačila zaposlenega, ki je individualno, odvisno tudi od narave dela, dodatkov in tako dalje.

Vpogled v višino plač in merila

Države članice bodo morale ob prenosu direktive sprejeti tudi potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo delodajalci plačilne strukture, s katerimi zagotavljajo enako plačilo za enako delo ali za delo enake vrednosti.

“V Sloveniji imamo izoblikovano delovno zakonodajo in sistem kolektivnih pogodb, tako dejavnostnih kot podjetniških, ter internih aktov, ki morajo temeljiti na tovrstnih nediskriminatornih merilih (ki ne zajemajo le spola, temveč tudi vse ostale vrste diskriminacije). Podjetja imajo tako že oblikovane plačilne strukture, ki ne diskriminirajo med spoloma,” navajajo v združenju.

Ko bodo delavci in delavke začeli delati, bodo imeli skladno z novo direktivo pravico, da od svojih delodajalcev pridobijo informacije o povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu, za kategorije zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Enako bo z vpogledi v merila za določanje plače in poklicnega napredovanja, ki morajo biti objektivna in nevtralna glede na spol.

Delavci bodo imeli pravico, da informacije pridobijo v pisni obliki, delodajalci pa so jih dolžni zagotoviti najkasneje v dveh mesecih od datuma, ko je bila zahteva podana.

Poročanje podjetij o plačnih razlikah

Delodajalcem v EU, ki imajo več kot 100 zaposlenih, se z direktivo nalaga tudi obveznost poročanja o različnih vidikih razlik v plačilu med spoloma. Podjetja z več kot 250 zaposlenimi bodo morala pristojnemu nacionalnemu organu letno poročati o razliki v plačah med spoloma v svoji organizaciji. Manjše organizacije bodo morale o tem poročati na tri leta.

“Če bo iz poročila razvidno, da je plačna vrzel med spoloma višja od petih odstotkov  in tega ni mogoče upravičiti z objektivnimi, spolno nevtralnimi merili, bodo morala podjetja sprejeti korektivne ukrepe,” so pojasnili v združenju.

Delodajalci za odlog uveljavitve

Iz Združenja delodajalcev Slovenije so ob tem sporočili, da si prizadevajo za odlog uveljavitve direktive in resen razmislek o spremembi le te, saj je v neskladju z določeno evropsko področno zakonodajo, hkrati pa povzroča nesorazmerno visoko administrativno breme pri evropskih delodajalcih.

Hkrati vztrajajo, da mora biti uvedba izvedena v minimalnih okvirih, ki jih določa direktiva, brez dodatnih, strožjih obveznosti, ki bi presegale dogovorjeno evropsko raven.

Dodali so še, da si prizadevajo za osveščenost in odpravo kakršnihkoli neutemeljenih razlik v plačilih med spoloma, in pri tem navedli podatek, da je Slovenija ena izmed držav z najmanjšo plačno vrzeljo. Po zadnjih statističnih podatkih je ta petodstotna.