Obtičali so na Bližnjem vzhodu in ne morejo na delo. Bodo morali izrabiti dopust?

Po sobotnem napadu Izraela in ZDA na Iran je v Dubaju obtičalo nekaj več kot 200 slovenskih turistov, v Aziji in Oceaniji pa še okoli 800.

Ker so letališča zaprta, razmere pa zaostrene, se je v reševanje Slovencev z Bližnjega vzhoda vključila vlada. Včeraj sta tako iz Omana poleteli dve čarterski letali.

Večina turistov se je želela v domovino vrniti že konec tedna. Marsikdo med njimi bi moral biti do danes že na delovnem mestu. Kaj mora v takem primeru storiti delavec in ali lahko delodajalec od njega zahteva, da vzame dodatne dni dopusta?

Delavcu pripada (vsaj) pol plače

“Menim, da gre v tem primeru za višjo silo,” pravi strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik.

Kot pojasni, mora v takem primeru delavec seveda – preden bi moral priti na delo – delodajalcu javiti, da ga ne bo in zakaj ga ne bo. Ob tem pa 137. člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je zaposleni v primeru višje sile “upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače”.

Delavec torej ne izrablja dopusta za obdobje, v katerem zaradi višje sile ne more delati, in dobi nadomestilo plače, pravi strokovnjakinja.

Spomni, da je do podobnih primerov že prihajalo v času koronakrize, ko so starši morali ostajati doma, ker niso imeli varstva za otroke. “Razlika pa je v tem, da so takrat delodajalci dobili strošek nadomestila plače od države povrnjen, zdaj pa bo nadomestilo strošek delodajalca,” je povedala za Forbes Slovenija.

Vprašanje evidenc

Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da je lahko odsotnost delavca z dela v skladu s šestim odstavkom 137. člena zakona o delovnih razmerjih v izjemnih primerih opravičena zaradi obstoja okoliščin višje sile in da je v tem primeru delavec upravičen do dela plačila, kot navajamo zgoraj.

Dodajajo pa, da ostaja odprto vprašanje, kakšen način beleženja odsotnosti z dela (v evidenci o izrabi delovnega časa) je ustrezen in kakšno dokazilo o vneseni okoliščini je treba shraniti k evidenci. Za pojasnilo so prosili ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v celoti je objavljeno na njihovi spletni strani.

Iz pojasnila ministrstva izhaja, da “je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih.”

Potrdila o višji sili

Na GZS so v preteklosti svojim članom izdajali potrdila o obstoju okoliščin višje sile zaradi epidemije covida-19, vojne v Ukrajini, omejitev poslovanja z Rusijo, ob poplavah in zaradi vojne v Gazi.

“Predvidevamo, da bodo podjetja tudi tokrat potrebovala tovrstno potrdilo, s katerim bodo lahko pri svojih poslovnih partnerjih uveljavljala odstopanja oziroma nezmožnost pravočasnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti zaradi nastopa okoliščin višje sile,” dodajajo na zbornici.

Podjetjem so prav tako pomagali pri reševanju postopkov v zvezi z listinami, ki jih izdajajo slovenskim izvoznikom. “Predvidevamo, da bodo tudi tokrat nastopili podobni primeri. Pričakujemo navodila Mednarodne trgovinske zbornice (ICC),” dodajajo.