Objavljeni letni poročili Teša in premogovnika: to so razlogi za vihar v energetiki

Holding Slovenske elektrarne (HSE) in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer sta prejšnji teden napovedala sanacijo termo divizije energetske skupine z izločitvijo Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje iz skupine HSE in njun prenos pod upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Nova organizacija še ni povsem jasna, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo jo bo uredilo v interventnem zakonu. Jasno pa je, da bo primarna dejavnost novega podjetja javna gospodarska služba proizvodnje daljinske toplote. Teš namreč poleg proizvodnje elektrike zagotavlja daljinsko ogrevanje za Šaleško dolino.

V Šoštanju bodo še vedno proizvajali tudi elektriko, prihodnje leto predvidoma pol manj kot v zadnjih letih. Lani so proizvedli 2,7 teravatne ure elektrike, kar je slaba četrtina celotne slovenske proizvodnje.

Teš je lani proizvedel 2,7 teravatne ure elektrike, kar je slaba četrtina slovenske proizvodnje.

Milijardni račun

Minister Kumer je v zadnjem tednu večkrat zagotovil, da “nihče ne bo izgubil službe” in da morajo cene ogrevanja za 35 tisoč gospodinjstev ostati enake.

Iz zagotovil ministra je torej razumeti, da položnice za ogrevanje ne bodo višje ter da se število delovnih mest ne bo zmanjšalo, torej, da bo država krila ‘strošek’ reorganizacije termo divizije. Ta naj bi znašal med 150 in 200 milijoni evrov letno.

Trenutno veljavna nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva, da bosta šesti blok šoštanjske elektrarne in premogovnik prenehala delovati najpozneje leta 2033. Če ta letnica ostane, to pomeni, da nas bosta premogovnik in Teš do zaprtja stala krepko več kot milijardo evrov, morda celo dve milijardi evrov.

Vabljen tudi Golob, a ga ne bo

Mestna občina Velenje in občina Šoštanj sta zaradi napovedi sanacije za danes popoldne sklicali izredno sejo občinskih svetov. Župan Velenja Peter Dermol in župan Šoštanja Boris Goličnik sta kljub omenjenim zagotovilom ministra Kumra o ohranjanju cen ogrevanja in tudi delovnih mest v vabilu na današnjo skupno izredno sejo občinskih svetov navedla, da “načrti, ki so bili predstavljeni na sestanku pri ministru, vzbujajo zaskrbljenost in dvom glede učinkovitosti interventnega zakona pri zagotavljanju socialne varnosti in pravičnega prehoda v procesu prestrukturiranja”.

Na sejo sta župana povabila predsednika vlade Roberta Goloba, pristojne ministre, med njimi Kumra, predsednika uprave SDH Žigo Debeljaka, generalnega direktorja HSE Tomaža Štoklja, direktorja ELES Aleksandra Mervarja, generalnega direktorja Premogovnika Velenje Marka Mavca in direktorja Termoelektrarne Šoštanj Branka Debeljaka, pa tudi vodstva sindikatov in sveta delavcev v Tešu in Premogovniku Velenje.

A v premierjevem kabinetu so nam že včeraj povedali, da Goloba ne bo, prav tako ne nikogar drugega iz kabineta. “Se bo pa seje predvidoma udeležil Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo,” so navedli v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija.

Ali bo prišel tudi Kumer, za zdaj ni znano. Neuradno naj bi bila prav v času seje v Velenju sklicana seja sveta stranke Gibanje Svoboda, člana katerega sta tudi Golob in Kumer.

Pomisleki županov

V lokalnem okolju očitno ne verjamejo v iskrenost načrtov vladajoče politike. “Zagotovila (glede ohranjanja delovnih mest in cen ogrevanja, op. a.) smo imeli že v preteklosti, vendar ob menjavi direktorjev, ministrov, vlade … številna zagotovila niso bila realizirana,” je motiv za sklic današnje seje za Forbes Slovenija pojasnil šoštanjski župan Goličnik.

Posebej je poudaril, da bi morala vlada v skladu z nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki je bila sprejeta januarja 2022, že poleti 2022 predstaviti zakonsko podlago za postopno zaprtje rudnika in prestrukturiranje Savinjsko-Šaleške regije, a se to do danes ni zgodilo.

V rdečem zaradi slabitev

Pravkar objavljeno letno poročilo Teša kaže, da je imelo šoštanjsko podjetje lani 45,9 milijona evrov čiste izgube pred davki. A glavnino so pomenile slabitve. Kot družba navaja v poročilu, najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitev posamezne denar ustvarjajoče enote, pri čemer se nadomestljiva vrednost nefinančnih sredstev ugotavlja na oceni pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote kot tudi določitvi primerne diskontne stopnje. Če slabitev ne bi bilo, bi podjetje imelo 3,5 milijona evrov dobička pred davki.

Poslovni prihodki so dosegli 478,7 milijona evrov, odhodki pa so znašali 524,6 milijona evrov. V primerjavi z 2022 so se zvišali za kar 58 odstotkov, in sicer zaradi omenjenih oslabitev, pa tudi zaradi višjih stroškov premoga in emisijskih kuponov. Tu povejmo, da Teš kupone kupuje od matične družbe HSE; marca lani jih je kupil 2,6 milijona za celotno leto 2022, februarja letos pa 2,7 milijona za lansko leto. HSE ima tako pomemben vpliv na to komponento, visoka cena kuponov je lahko tudi posledica njihovih slabih poslovnih odločitev.

Tudi Premogovnik Velenje je lansko leto ponovno sklenil v rdečem, izguba je dosegla 5,8 milijona evrov (v letu 2022 32,8 milijona evrov).

Zakaj hitenje?

Poslovanje Teša in tudi Premogovnika Velenje je sicer slabo že dolgo časa, Necenzurirano.si je že v začetku leta pisal o načrtih glede izločitve termo divizije. Tako ni jasno, zakaj ministrstvo ni prej krenilo v pripravo zakonodaje, ki bo podlaga za sanacijo. Raje se je odločilo za interventni zakon, ki se med drugim sprejema brez javne razprave.

V HSE pravijo, da je razlog v spremembi okoliščin, ki bodo v prihodnje vplivale na ekonomiko proizvodnje. Teš električno energijo HSE prodaja na osnovi modela transfernih cen, in sicer po tako imenovani metodi ‘cost plus’, kar pomeni, da stroškovni ceni dodajo 5-odstotni pribitek. A to lahko HSE v skladu z davčno zakonodajo počne le, če hkrati dosega povprečni večletni pozitiven donos iz prodaje električne energije iz Teša.

Medtem ko HSE v triletnem obdobju med letoma 2022 in 2024 še dosega povprečni donos iz prodaje električne energije iz Teša, bo v letu 2025 in 2026 negativna donosnost, navajajo v podjetju, ki ga vodi Tomaž Štokelj.

Posledično bo smel od 1. januarja dalje HSE plačevati Tešu izključno tržno ceno električne energije, vsako drugo financiranje termo divizije bi bilo lahko neskladno s pravili EU o državnih pomočeh, dodajajo. Ne pojasnijo pa, kdaj so ugotovili, da metoda ni več ustrezna.

Poslovno nevzdržno

Vodstvo Teša tako v sveže objavljenem letnem poročilu za lansko leto opozarja na pomembno negotovost glede sposobnosti družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje. Kot navaja, je namreč kljub ‘subvenciji’ HSE, ki je Tešu plačevala energijo po netržnih cenah, Teš ustvaril izgubo.

Poudarja, da se okoliščine poslovanja spreminjajo: tržne cene elektrike padajo, stroškovna cena pa se viša zaradi visokih stroškov nakupa emisijskih kuponov in energenta. Posledično dosedanja metoda določanja prodajnih cen po letu 2024 ni več vzdržna. Iz njihovih projekcij izhaja, da bodo prihodnje prodajne cene elektrike iz Teša tako nizke, da ne bodo pokrile niti stroškov energenta in emisijskih kuponov.

Vodstvo Teša opozarja še na “močno” odvisnost od Premogovnika Velenje, ki “se sooča z zahtevno likvidnostno situacijo, hkrati pa generira ponavljajoče se izgube”. Poudarja, da to predstavlja tveganje motenj v proizvodnji električne energije.

To izhaja tudi iz letnega poročila Premogovnika Velenje, ki ga pri življenju ohranja Teš. Ta namreč plačuje avanse za nakup premoga, premogovniku je dal tudi 20-milijonsko posojilo, s katerim velenjsko podjetje zagotavlja tekoče financiranje. Tudi vodstvo premogovnika, na čelu katerega sta generalni direktor Marko Mavec in direktor Janez Rošer, v poročilu opozarja na pomembno negotovost glede sposobnosti družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje.

Zaradi vsega navedenega je HSE po navodilih SDH začel s prestrukturiranjem termo divizije. Teš pa za nadomestilo razlike med stroškovno in prodajno ceno električne energije pričakuje državno pomoč, še piše v poročilih podjetij. Podlage za to naj bi v HSE že pripravljali, tudi z mednarodnimi strokovnjaki, končno besedo pa bosta imela ministrstvo za finance in vlada.

Mervar: Edina možna rešitev

Šef Elesa Mervar pravi, da ga odločitev ministrstva in HSE o sanaciji termo divizije ni presenetila. “Gre za edino možno rešitev, ki je skladna tako z evropsko kot nacionalno zakonodajo,” je povedal za Forbes Slovenija.

“Zadnjih petnajst let spremljam in razmeroma redno javno opozarjam na finančne pasti, ki jih je prinesla investicija v 600-megavatni blok Teš. Nazadnje sem aprila javno napovedal, da je v trenutnih razmerah, še zlasti pa v prihodnjih letih poslovanje šoštanjske termo divizije finančno nevzdržno,” pravi Mervar. “S proizvodnjo iz Teša se – upoštevajoč dolgoročne terminske borzne cene – ne pokrije niti en sam evro fiksnih stroškov, med katerimi so tudi stroški zaposlenih. Za osveščenega tržnika z električno energijo je v takšnih razmerah električno energijo bolje kupovati na enotnem evropskem trgu.”