Brez države pri JEK2 ne bo šlo: “Cena elektrike bi bila preprosto previsoka”

Mesec pred državnozborskimi volitvami je vlada Roberta Goloba, ki je bila v tem mandatu večkrat tarča kritik, da je projekt gradnje drugega bloka krške nuklearke porinila na stranski tir, sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN).

Danes so predstavniki ministrstev in Gen energije, ki vodi projekt JEK2, sklep predstavili na dogodku v ljubljanskem Cankarjevem domu.

“To ni začetek del, delo se je začelo s pobudo investitorja,” je dejal državni sekretar Miran Gajšek, državni sekretar na ministrstvo za naravne vire in prostor, “je pa sklep pomemben mejnik”. Postopkov umeščanja se ne da poenostaviti, se jih pa da pohitriti, kar naj bi pokazal dosedanji postopek.

Tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ocenil, da so vsi pristojni “opravili veliko delo”. Gre za največji infrastrukturni projekt, zato so postopki kompleksni, poleg tega je pozornost javnosti večja, je dejal Kumer. “Za nas nikoli ni bilo vprašanje, ali gre postopek prepočasi ali prehitro. Zakon nalaga, da se določeni postopki morajo izvesti, je pa projekt določen kot prioriteten in strateški tudi za vlado.”

Zdaj ministrstvo čaka celostna presoja vplivov na okolje, tudi čezmejna. Ponovil je, da je končna odločitev o tem, ali bomo jedrsko elektrarno gradili ali ne, predvidena v letu 2028.

Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi direktorica Gen energije Nada Drobne Popović in poslovni direktor Bruno Glaser, ki sta izpostavila kadrovski izziv, a bolj z vidika velikih potreb, s privabljanjem kadra za zdaj nimajo težav. Med govorci pa ni bilo Danijela Levičarja, državnega sekretarja za JEK2 v kabinetu premierja Goloba, ki je zadnji dve leti vodil delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2.

Nove ocene o tem, koliko bi JEK2 stal

Vlada pa je včeraj obravnavala tudi poročilo o modelu financiranja JEK2. Po projekcijah delovne skupine, ki jo je vodil vodja državne zakladnice na ministrstvu za finance Marjan Divjak, se kot najbolj ugodno izkazuje dolžniško financiranje z državnim dolgom (torej prek državne zakladnice) in kapitalizacijo obresti v času gradnje. Potem bi se lahko projektno podjetje zadolževalo tudi samo in širilo bazo investitorjev, če bi seveda tržne razmere to dovoljevale.

“Zaradi nizkih stroškov kapitala ter učinkovite časovne razporeditve obrestnih obveznosti v fazi gradnje ta pristop prinaša najnižjo ceno proizvedene električne energije med vsemi analiziranimi modeli,” ugotavljajo pisci poročila.

Gospodarnost projekta in končna cena proizvedene električne energije iz JEK2 sta v največji meri odvisni od strukture financiranja.

Poročilo ožje delovne skupine za JEK2

Obrestna mera bi se v tem primeru gibala med 4 in 4,5 odstotka nominalno, kar je primerljivo z dolgoročno ceno zadolževanja Slovenije. Kot navaja poročilo, takšen pristop zmanjšuje začetno potrebo po lastnih virih, a hkrati povečuje skupno zadolženost in strošek financiranja v fazi obratovanja. Dodajajo, da bi projektna družba v tem primeru prevzela celotno breme dolga, kar povečuje finančno tveganje in občutljivost projekta na spremembe obrestnih mer.

V finančni analizi sta upoštevana dva tehtana povprečna stroška kapitala (WACC), in sicer 1,62 oziroma 2,03 odstotka. Po prvi možnosti je ocena investicije 12,2 milijarde evrov, stroškovna cena elektrike iz JEK2 pa bi bila 60,3 evra na megavatno uro (MWh). Po drugi pa je ocena investicije 12,6 milijarde evrov, elektrika pa bi stala 68,2 evra na MWh.

To je, spomnimo, manj od ocen Gen energije, ki je v dosedanjih projekcijah upoštevala 2,32-odstoten WACC, kar bi stroškovno ceno postavilo pri 71 evrov na MWh. Višino investicije je ocenjevala na 11,6 milijarde evrov.

Avtorji poročila ugotavljajo, da bosta gospodarnost projekta in končna cena proizvedene električne energije v največji meri odvisni od strukture financiranja, predvsem od stroškov kapitala in načina obravnave obresti v času gradnje.

Poročilo ožje delovne skupine za JEK2 je dostopno tukaj.

Slovenija lahko projekt izvede sama

Avtorji sicer navajajo, da je Slovenija glede na svoj gospodarski in fiskalni položaj, dostop do kapitalskih trgov ter sistem upravljanja z dolgom sposobna sama financirati in izvesti tak projekt.

Bi pa to pomenilo javnofinančna tveganja, ki jih je Divjak na današnji novinarski konferenci ocenil kot “znatna”, a obvladljiva. “Ključni predpogoj je makroekonomska stabilnost v času priprave, gradnje in tudi obratovanja jedrskega objekta,” je dejal.

Da se zagotovi vzdržnost modela, so predvidena državna posojila in poroštva ter tako imenovana pogodba o ceni, ki bo namenjena stabilizaciji prihodkov. Kasneje se te instrumente lahko dopolni z drugimi elementi, kot so terminske pogodbe o prodaji elektrike, je dejal Divjak.

Trinajstletna dinamika investicije za elektrarno z močjo 1100 MW, ki temelji na oceni stroška kapitala med 4 in 4,5 odstotka nominalno ter dvoodstotni inflaciji, je predstavljena na spodnjem grafu. Kumulativna ocena investicije v stalnih cenah je med 11,5 in 11,8 milijarde evrov, v tekočih pa med 14,5 in 14,8 milijarde evrov.

Brez države bi bilo veliko dražje

Avtorji poročila so presojali tudi možnost zasebnega financiranja projekta, pri katerem bi zasebni investitorji prevzeli pomemben delež lastništva in s tem tudi del investicijskega tveganja. Struktura financiranja je enaka kot v referenčnem modelu (z državnim financiranjem), torej 25 odstotkov lastniškega in 75 odstotkov dolžniškega kapitala, vendar so pogoji financiranja strožji.

Zahtevani donos na lastniški kapital po navedbah v poročilu znaša 11 odstotkov nominalno, obrestna mera za dolžniški kapital pa 6 odstotkov nominalno. “Posledično se skupni strošek kapitala občutno poveča, kar vpliva na ekonomsko učinkovitost projekta in ceno proizvedene električne energije. Prednost tega modela je razbremenitev javnih financ in delitev tveganj, slabost pa višji stroški financiranja in manjši vpliv države na strateške odločitve,” piše v poročilu.

Višina investicije se dvigne na 19 milijard evrov, cena elektrike pa na 107,2 evra na MWh.

Že letos prvo usklajevanje z Brusljem?

Dodajmo pa, da časovnica v dokumentu (na fotografiji zgoraj) kaže, da bi poleg začetka priprave gradiv za državni prostorski načrt letos izvedli tudi prednotifikacijo projekta Evropski komisiji.

“Gre za neformalni postopek, v okviru katerega se usklajujejo vsa potrebna dokazila, analize in dokumenti. Proces vključuje intenzivno pisno komunikacijo in številne sestanke, pri čemer posamezna izmenjava dokumentov običajno traja približno dva meseca. Trajanje te faze je odvisno predvsem od pripravljenosti države in lahko traja do dve leti ali več. Če se v prednotifikaciji uskladijo vsi potrebni dokumenti, je nadaljnja formalna priglasitev večinoma zgolj administrativni postopek. V tej fazi je smiselno s komisijo usklajevati tudi osnutke pravnih aktov, saj se ti v postopku praviloma še spreminjajo in dopolnjujejo,” piše v poročilu.

Spomnimo, da se je po lanskem padlem referendumu o JEK2 nekateri nevladniki pozivali k popolni ustavitvi postopkov okoli JEK2.

Gen energija ima letos za projektne aktivnosti na strani 25 milijonov evrov. Do zdaj so porabili okoli 40 milijonov evrov, je dejala Drobne Popović. Glaser je dejal, da je poleg študije izvedbe hladilnih stolpov, ki bo zaključena do septembra letos, v teku izvedba neodvisnega strokovnega pregleda varnostnega poročila lokacije in priprava preliminarne transportne študije.