Novo doplačilo za nekatere lastnike sončnih elektrarn

Dobavitelj električne energije Suncontract, ki je konec leta 2022 oskrboval okoli šest tisoč odjemalcev z lastno sončno elektrarno, bo tistim, ki imajo pogodbo po stari uredbi o net meteringu (neto merjenju), od 1. septembra zaračunaval nov prispevek.

Tako imenovani strošek za izravnavo finančnih odstopanj bo znašal 30 evrov mesečno brez davka na dodano vrednost (DDV) oziroma 36,6 evra z DDV. Odjemalci se mu lahko izognejo, a z določenimi naložbami – več v nadaljevanju.

Povod za nov prispevek je sprememba pravil državnega organizatorja trga z električno energijo Borzena. V Suncontractu so prepričani, da je Borzen neupravičeno posegel v pridobljene pravice teh odjemalcev za nazaj, zato spremembo prerekajo z zahtevo za ustavno presojo.

Ker sprememba za Suncontract prinaša pomembno finančno breme, pa na odločitev ustavnega sodišča ne morejo čakati in so, kot pravijo, “prisiljeni” v spremembo cenika ter splošnih pogojev za stare samooskrbe. V podjetju menijo, da bodo morali z dodatki slediti tudi večji državni trgovci. Med njimi sta Gen-I in Petrol, ki zagotovila, da se to ne bo zgodilo, v odgovorih za Forbes Slovenija ne dasta.

Dodatek pa poslabšuje ekonomiko naložbe v sončno elektrarno po starem sistemu neto merjenja.

Po državi 56 tisoč elektrarn

Pojasnimo, da je stari sistem tako imenovane samooskrbe veljal za odjemalce z lastno sončno elektrarno, ki so pogodbo za elektrarno sklenili (ali pa vsaj oddali vlogo zanjo) od 2016 do konca lanskega leta. Ker je v tem obdobju Slovenijo zajel val ‘solarizacije’, lahko sklepamo, da ima pogodbe po tej uredbi večina od 56 tisoč individualnih samooskrbnih elektrarn po državi.

Tem odjemalcem se poraba elektrike obračuna le enkrat letno – praviloma konec leta –, in sicer kot razlika med prevzeto in oddano elektriko. Tudi omrežnino plačujejo le za razliko. Med letom tako plačujejo le prispevek za obnovljive vire energije (OVE + SPTE) in strošek obračunske moči, kar pri 10-kilovatnem priključku skupaj znaša okoli osem evrov z DDV.

Celoten letni strošek elektrike je za te odjemalce zaradi lastne proizvodnje in ugodnega letnega obračunavanja torej relativno nizek. S tem mesecem pa se bodo torej položnice za Suncontractove odjemalce povišale za 36,6 evra z DDV mesečno.

Sprememba pravil je po naši oceni neustavna, saj za nazaj spreminja pravila in obljube, ki jih je država dala vsem, ki so se odločili za investicijo v zeleno energijo.

Suncontract

Kaj se je spremenilo

Razlog, zaradi katerega Suncontract uvaja nov dodatek, je sprememba Borzenovih pravil za trgovanje z električno energijo, s čimer se je spremenil sistem deljenja stroška letnega neto merjenja za dobavitelje električne energije.

Strošek nastane, ker mora trgovec lastnikom sončnih elektrarn dobavljati elektriko v delih dneva, ko ni sonca ali pa ga ni dovolj, takrat pa je elektrika precej dražja kot v sončnih delih dneva, ko odjemalec v omrežje oddaja viške.

Do februarja letos so se ti stroški delili tako, da so večji del stroškov pokrili dobavitelji, ki imajo največji tržni delež nemerjenega odjema. Šesterica državnih dobaviteljev, ki ima 99,6 odstotka trga, je tako pokrila tudi sorazmeren delež stroškov. Po novem pa vsak dobavitelj krije stroške za svoje odjemalce. Za Suncontract, ki ima praktično ničen delež gospodinjskega odjema, ima pa okoli desetino tržnega deleža pri odjemalcih s sončnimi elektrarnami, saj se je specializiral prav za ta segment, je to nevzdržno.

Strošek ocenjujejo na 30 evrov mesečno, kar je 360 evrov letno; podobno oceno so navedli tudi v Gen-I in Petrolu. Za vse odjemalce Suncontracta to pomeni okvirno 180 tisoč evrov mesečno.

Izrinjanje malih?

V Suncontractu se zdaj, ko so sami občutili breme stroškov odstopanj, zavzemajo za to, da bi ga prevzela država. Prepričani so namreč, da bo “strošek zaradi nevzdržnega sistema zelo kmalu na plečih državljanov”.

Kot pravijo, je bil sistem netiranja uveden kot ukrep za spodbujanje investicij v obnovljive vire energije in sprememba pravil Borzena retroaktivno posega v že pridobljene pravice investitorjev v samooskrbne sončne elektrarne.

Opozarjajo, da je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo obljubilo, da bo prilagodilo sistem tudi za ‘stare’ samooskrbnike, a se to do zdaj ni zgodilo. Kot je razumeti, pričakujejo, da bo država oblikovala shemo za pokritje stroškov odstopanj iz javnih virov, denimo proračuna ali podnebnega sklada. Suncontractov dodatek bi v tem primeru lastniki plačevali le prehodno.

Na ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer, so za Forbes Slovenija povedali, da bodo predlog zakona, ki naj bi težavo omilil, v javno obravnavo poslali “predvidoma jeseni”. Na ministrstvu so nam na vprašanje, zakaj podpor niso oblikovali, preden so spremenili pravila, s čimer bi obvarovali manjše in bolj izpostavljene dobavitelje, kot je Suncontract, odgovorili, da “so ti ukrepi namenjeni ljudem, končnim odjemalcem, in se ne morejo prilagajati poslovnim modelom enega podjetja”.

Alternative, ki pa prav tako stanejo

Suncontractovi odjemalci se lahko prispevku izognejo tako, da se odločijo za enega od dveh paketov. Prvi vključuje nadgradnjo sončne elektrarne s Suncontractovim sistemom za upravljanje sončne elektrarne, drugi pa nadgradnjo z baterijskim hranilnikom ter prehodom na samooskrbo po novi uredbi. Fiksno mesečno nadomestilo za poslovanje v višini 36,6 evra (z DDV) bodo plačevale samo stranke, ki se ne bodo odločile za katerega od novih paketov.

A to v vsakem primeru pomeni nove stroške in poslabšanje ekonomike naložbe v sončno elektrarno.

V podjetju zagotavljajo še, da bodo tudi od prihodnjega leta dalje omogočal trgovanje z viški prek tako imenovane energetske tržnice, kar je njihova konkurenčna prednost. Medtem ko drugi dobavitelji neodplačno ali po nizki ceni prevzemajo viške stranke, je Suncontract odjemalce pridobival z omogočanjem prodaje oziroma prenosa viškov na druge odjemalce. A od novega leta dalje bodo odjemalce viške lahko prenašali pod manj ugodnimi pogoji.

Veliki državni trgovci (še) ne računajo

Seveda se zunanjemu opazovalcu postavi vprašanje, kako to, da je tako visok dodatek uvedel le Suncontract, ki ima okoli 10 odstotkov trga sončnih elektrarn, ne pa tudi skupini Gen-I (trgovca Gen-I in Elektro energija) ali Petrol (Petrol in E3).

Gen-I stroška netiranja zaenkrat ne zaračunava posebej, Petrol pa zaračunava premijo za odstopanja v višini 1,98 evra brez DDV na mesec za vsako merilno mesto. Oba pa novo ureditev označujeta kot bolj pravično, ker se stroški porazdelijo med dobavitelje glede na dejanski delež samooskrbnih odjemalcev v njihovi bilančni skupini, stari sistem pa kot anomalijo.

“Pred to spremembo smo dobavitelji z večjim deležem nemerjenega odjema, v katerega sodijo predvsem gospodinjstva, nosili nesorazmerno velik del stroškov odstopanj, medtem ko so bili nekateri drugi dobavitelji teh stroškov praktično oproščeni,” pravijo v Petrolu.

V Suncontractu so prepričani, da je zdajšnji sistem nevzdržen za vse dobavitelje in da bodo zato lastniki elektrarn “prej ali slej občutili ta dodaten strošek”. Omenijo celo, da se je prikrito z višanjem cen pri nekaterih večjih dobaviteljih že zgodilo, a ne pojasnijo, pri katerih in kako.

“Konkurenčni dobavitelji električne energije so se očitno odločili, da bodo to izgubo krili iz lastnih sredstev in ker pokrivajo večinski delež gospodinjskih odjemalcev v državi ter so v državni lasti, si to vsaj za zdaj še lahko privoščijo. Dolgoročno dvomimo, da bodo tudi državna podjetja želela prostovoljno pokrivati tovrstne stroške,” so prepričani v Suncontractu.

V državnem Gen-I so na vprašanje Forbesa Slovenija, do kdaj lahko zagotovijo, da stroškov odstopanj ne bodo zaračunavali odjemalcem oziroma da tega stroška ne bodo povečevali, odgovorili: “Zaenkrat ne predvidevamo, da bi stroške neto merjenja prevalili na odjemalce.”

V delno državnem Petrolu pa: “Dodatnih stroškov odstopanj v bližnji prihodnosti zaenkrat ne načrtujemo. Če bo prišlo do sprememb, bomo o tem pravočasno obvestili vse odjemalce.”

V Gen-I sicer pravijo, da se sončna elektrarna, baterija in prilagajanje odjema ob obstoječi podporni shemi še vedno povrnejo v osmih letih in je tako naložba “finančno smotrna”.