NLB lani z dobro milijardo prihodkov in več kot pol milijarde dobička

Skupina NLB je lani ustvarila 1,24 milijarde evrov čistih prihodkov, kar je 14 odstotkov več kot leta 2023. Čisti dobiček je dosegel 514,6 milijona evrov, s čimer je bil za sedem odstotkov oziroma 36,1 milijona evrov manjši kot leto prej, je skupina sporočila prek spletne strani ljubljanske borze.

Na čisti dobiček skupine je lani pozitivno vplivalo knjiženje odloženih terjatev za davek (61,9 milijona evrov) in negativno knjiženje davčnega odtegljaja (9,6 milijona evrov). Pri tem je bil lani zmeren, a še vedno pozitiven strošek tveganja v višini 14 bazičnih točk, medtem ko je bil v letu 2023 strošek tveganja še vedno negativen.

Celoletna rast čistih obrestnih prihodkov je bila 12-odstotna, ti pa so nanesli 934,2 milijona evrov. Čisti obrestni prihodki so pomenili 75 odstotkov vseh čistih prihodkov, pri čemer imela je Skupina SLS neznaten vpliv na ta rezultat, so zapisali v poročilu. Rast je izvirala predvsem iz posojil strankam v višini 140,8 milijona evrov – od tega je bilo 77,2 milijona evrov odobrenih prebivalstvu in 63,6 milijona evrov gospodarstvu in državi – in iz vrednostnih papirjev v višini 64,3 milijona evrov.

Večji so bili tudi čisti neobrestni prihodki, in sicer za 19 odstotkov, ki so tako znašali 310,6 milijona evrov. Rast je bila posledica predvsem višjih čistih prihodkov od opravnin zaradi povečane gospodarske aktivnosti in manjšega negativnega vpliva enkratnih postavk kot v prejšnjem letu, so sporočili iz NLB.

Za petino višji stroški

Skupni stroški NLB Skupine so v lani znašali 602,2 milijona evrov, kar je 20 odstotkov oziroma 100,3 milijona evrov več kot leta 2023. Kot razlog za višje stroške so navedli močne inflacijske pritiske na stroške dela ter investicije v izboljšanje mreže poslovalnic in investicije v informacijske tehnologije.

Oslabitve in rezervacije so lani v primerjavi z letom prej povečale za 166 odstotkov na 37,4 milijona evrov.

V skupini so v preteklem poslovnem letu opazili, da se je ustavil večletni trend zmanjševanja obsega slabih posojil, saj je povečanje obsega novih slabih posojil nekoliko preseglo odplačila in izterjavo obstoječih slabih posojil. Obseg portfelja slabih posojil se je ob koncu leta povečal na 330,5 milijona evrov, medtem ko je konec leta 2023 znašal 300,5 milijona evrov, izhaja iz poročila skupine.

Bruto posojila dosegla 16,7 milijarde evrov

Lani so prav tako opazili velik zagon kreditne dejavnosti, saj so se bruto posojila povečala za 19 odstotkov oziroma 2,6 milijarde evrov in dosegla 16,7 milijarde evrov. K temu je slabo milijardo evrov, natančneje 970,4 milijona evrov, prispevala Skupila SLS. Organska rast kreditnega portfelja NLB Skupine je bila lani 12-odstotna, predvsem na račun visoke rasti v NLB in bankah v jugovzhodni Evropi, v segmentih fizičnih in pravnih oseb ter države.

Banka NLB je zabeležila desetodstotno rast bruto posojil posameznikom, z močnejšo dinamiko v drugi polovici leta, navaja skupina. Lani je odobrila več kot 500 milijonov evrov novih stanovanjskih in potrošniških kreditov, kar je za 30 odstotkov oziroma 38 odstotkov več kot leta 2023. Posojila podjetjem in državi so se povečala za deset odstotkov, brez posojil odobrenih znotraj Skupine novo pridobljeni Skupini SLS.

V bankah JV Evrope so se za 16 odstotkov povečala posojila podjetjem in državi, rast je bila močna pri vseh bančnih članicah zlasti v zadnjem četrtletju. Stopnja rasti posojil prebivalstvu je bila podobna, 15-odstotna.

Za dividende bo namenjena polovica dobička

Povišali so tudi predhodno napoved za izplačilo dividend. Delničarji lahko tako letos pričakujejo izplačilo dividend v višini 50 odstotkov dobička, to je 257,3 milijona evrov. Do leta 2026 naj bi se ta delež povečal na med 50 in 60 odstotkov celoletnega dobička.

Za letos v skupini pričakujejo, da se bodo redni prihodki stabilizirali pri približno 1,2 milijarde evrov, kar odraža uravnotežen pristop k ohranjanju dobičkonosnosti v napovedanem okolju nižjih obrestnih
mer. V letu 2026 naj bi ti na krilih koristi strateških pobud in izboljšane operativne učinkovitosti dosegli 1,3 milijarde evrov, še izhaja iz poslovnega poročila skupine NLB.

Imenovali novega člana uprave

Kot so danes še sporočili iz skupine, je nadzorni svet danes na predlog uprave za sedmega člana uprave imenoval Reinharda Hölla. Ta bo zadolžen za vodenje procesov upravljanja projektov ter (ob koncu prehodnega obdobja) na upravljanje informacijske tehnologije, s katero želi skupina doseči cilje svoje IT strategije.

“Glede na izzive, s katerimi se bo Skupina spoprijemala v obdobju izvajanja strategije do leta 2030 in ki bodo zahtevali hitre, pozitivne učinke pri preoblikovanju procesov NLB, ter glede na željo po doseganju opredeljenih mejnikov, se je jasno pokazala potreba po novem članu uprave, odgovornem za področje preoblikovanja (CTO),” so zapisali v objavi na Seonetu.

Höll ima 20 let delovnih izkušenj v mednarodnih bančnih skupinah in v svetovalnem podjetju ter široko znanje na področju bančništva na drobno in korporativnega bančništva, transformacije rasti, tehnoloških posodobitev, organizacijskih struktur, poslovnih modelov in upravljanja tveganj, navajajo v skupini.

Od leta 2012 dela pri svetovalnem podjetju McKinsey & Company, kjer trenutno opravlja funkcijo partnerja, zadolženega za področje bančništva, podjetij za procesiranje plačilnih instrumentov, fintechov in tehnoloških podjetij ter za vlagatelje iz Evrope. Poleg tega pri družbi McKinsey vodi tudi finančne storitve zasebnega kapitala v Evropi, so še objavili iz NLB.