NKBM: Ne preprečujemo nakupov na Amazonu

Mariborska banka NKBM, ki je del madžarske bančne skupine OTP, naj bi po poročanju Dnevnika svojim komitentom onemogočala nakupe v največji spletni trgovini na svetu, Amazonu. A pri drugi največji slovenski banki pravijo, da Amazona ne prepoznavajo kot tveganega trgovca, blokirajo pa lahko posamezne transakcije, ki jih zaznajo kot sumljive.

Dnevnik se sklicuje na primer bralca, ki mu je NKBM zavrnila nakup manjše vrednosti na Amazonu, tudi po več poskusih. Ob klicu na banko mu je bilo rečeno, da je razlog za zavrnitev plačila zaznava sumljivih transakcij na strani.

Nakupi na Amazonu še vedno mogoči

Pri NKBM pravijo, da je bila vsebina izjave “vzeta iz konteksta” in da banka strankam ne preprečuje nakupov na Amazonu. Ima pa, so še dejali, pravila za zaznavanje sumljivih transakcij. Ta pravila lahko sprožijo postopek za preprečevanje goljufij. V danem primeru je torej po njihovih navedbah šlo za blokado posamezne transakcije, ker je bilo zaznano tveganje goljufije, ne pa za blokado plačil na Amazonu na splošno.

“NKBM družbe Amazon ne obravnava kot tveganega spletnega trgovca. V določenih primerih pa goljufi zlorabljajo kanale trgovcev, tudi velikih, za ugotavljanje podatkov o karticah. Banka ima vzpostavljena pravila za ugotavljanje, katere transakcije se zdijo sumljive. Več naših pravil za preprečevanje goljufij ne smemo razkriti, saj z njihovo javno objavo ogrožamo naše stranke,” so sporočili iz NKBM.

Tudi Amazon je za Dnevnik sporočil, da niso seznanjeni s težavami pri sprejemanju kartic NKBM. Dodali so, da ima banka pravico odobriti ali zavrniti plačilo na podlagi lastnih ukrepov. Amazonova nemška izpostava (Amazon DE) sicer od avgusta lani slovenskim kupcem omogoča brezplačno dostavo za naročila nad 59 evrov, če izdelki prihajajo neposredno iz njihovega skladišča.

Beli seznam

Dnevnik navaja še, da je banka stranki ponudila možnost uvrstitve kartice na tako imenovani beli seznam. To vključuje podpis obrazca, ki banko odvezuje odgovornosti za morebitne zlorabe kartice. Uvrstitev kartice na beli seznam namreč daje komitentu možnost, da plačuje tudi na prodajnih mestih, ki jih banka zaradi varnostnih pomislekov blokira. Toda pri tem mora nase prevzeti tveganje zlorab.

“Stranke, ki želijo opravljati nakupe preko spletnih strani ali na določenih posameznih spletnih POS-terminalih pri večjih spletnih prodajalcih, kjer banka zaradi varnosti tega ne omogoča, imajo možnost, da svojo kartico ročno uvrstijo na beli seznam, s čimer prevzamejo tveganje za morebitne zlorabe,” pojasnjujejo pri NKBM.

Banka sicer ne objavlja seznama blokiranih prodajnih mest in zaradi zaupnosti podatkov ne razkriva posameznih sumljivih transakcij. “V skladu z navedenim ravnajo vse slovenske banke,” so še dejali.

Črna lista

Vprašanja o seznamu tveganih prodajnih mest na spletu smo naslovili tudi na druge slovenske banke. Pri NLB in Unicreditu so sporočili, da tega seznama ne morejo deliti zaradi zaupnosti in zagotavljanja varnosti.

Pri avstrijski banki Unicredit so dejali, da pri procesiranju transakcij upoštevajo tako imenovano “črno listo, ki jo definira procesni center.” Črna lista vsebuje prodajna mesta, na katerih obstajajo tveganja zlorab in goljufij. Stranka lahko banki odda podpisano zahtevo za začasno uvrstitev plačilne kartice na seznam kartic brez omejitve prodajnih mest. S tem potrjuje, da se zaveda tveganj, njeni ali njegovi kartici pa se znova omogoči plačila tudi na blokiranih prodajnih mestih – torej je kartica na belem seznamu.

“Imetnik kartice se lahko odloči, da je kartica brez omejitev za določen čas ene ure ali nedoločen čas, torej do preklica,” so še pojasnili na banki.

Iz največje slovenske banke NLB pa so sporočili, da “konkretnih varnostnih ukrepov zaradi zagotavljanja varnosti žal ne moremo razkrivati. Lahko pa povemo, da je eden izmed številnih varnostnih ukrepov, ki jih izvajamo, tudi ta, da v primeru zaznave povečanega števila zlorab na določenem spletnem prodajnem mestu, pokličemo imetnika kartice in preverimo pristnost transakcij”.